Slovenija

Biznis pod milim nebom

Gabrijel Toplak
27. 11. 2014, 18.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Iz podjetja Snaga sporočajo, da strehe na osrednji tržnici letos še ne bo, zato bodo zimo preživeli pod dežniki.

Gabrijel Toplak

Prodajalci na osrednji mariborski tržnici letošnjo zimo čakajo z mešanimi občutki, saj bodo najverjetneje spet zmrzovali.

Rešitve za trajno pokritje tržnice, ki jo iščejo že več let, še vedno ni, pa tudi začasna rešitev, kot je bila lanska, ko so postavili montažni šotor, se ni izkazala. »Za zdaj še gre, ker ni mrzlo in nič ne pada 'od zgoraj'. Ko pa bodo temperature pod ničlo, bo zagotovo neprijetno in veliko hujše,« razmišlja starejša branjevka, ki imena in priimka ni želela povedati, ko sem se predstavil kot novinar Sveta24. Tudi o lanski zimi pove kakšno krepko: »V šotoru se prodajni prostori niso delili pravično. Tisti, ki imajo do tržnice krajšo pot in so bili tukaj pred menoj, so dobili najboljši prostor. Nekateri so zasedli kar pet miz hkrati, zato sem večkrat ostala pred šotorom in prodajala na mrazu.«

Gabrijel Toplak

Vse dokler bo »vzdržalo« vreme in ne bo bodisi deževalo ali snežilo, bo na tržnici vztrajal Martin Petrena s Ptuja. Pravi, da ni prijetno prodajati, saj piha z vseh strani. »Če samo pomislim, kako je bilo prejšnja leta ... temu lahko rečem samo katastrofa. Ko bi dežnike najbolj potrebovali, so jih morali zapreti, saj so bili polni snega ali vode, nekateri pa celo polomljeni. Več ur stati na mrazu in betonu res ni prijetno,« je pojasnil Petrena in dodal, da posel od trenutka, ko se je v bližnje prostore naselila trgovina, teče bolj slabo, veliko pa je prispevala tudi kriza, ki je v Mariboru še posebej očitna. Tudi Franc Žugman iz Spodnje Korene še vedno vztraja, četudi je iz leta v leto manj obiskovalcev. »Ob suhem vremenu in predvsem ob koncu tedna še pridejo ljudje, čez teden pa bi lahko tiste, ki se ustavijo pri moji stojnici, včasih naštel na prste obeh rok. Dnevno sem tukaj nekje od 7. do 12. ure, pogosto pa domov ne prinesem več kot 20 evrov. Zaslužim toliko, da si pokrijem stroške goriva,« je poudaril Žugman, ki na tržnici vztraja predvsem zaradi zelja in repe, ki ju je treba prodajati prav pozimi.

Gabrijel Toplak

Še najbolj pa branjevci zamerijo tistemu, ki se je odločil, da na tržnico namesti »navzgor obrnjene« dežnike, ki so jih postavili pred leti v okviru obnove na osrednjem platoju tržnice. Ti so se namreč, dodajajo, kljub visoki ceni izkazali za izredno nepraktične, saj jih sploh niso ščitili pred dežjem in snegom. Poleg tega na tržnici, ki je nedaleč od Drave, še posebej ob jutrih zelo rado piha.

Iz podjetja Snaga, ki je po stečaju družbe Tržnica Maribor konec leta 2011 prevzelo upravljanje glavne mariborske tržnice na Lentu, sporočajo: »Dejstvo je, da mariborska tržnica ni edina, ki tudi pozimi deluje na prostem. Podobno je v Ljubljani, Gradcu in številnih drugih evropskih mestih, kjer morajo branjevci celo za dežnike in zaščito pred padavinami poskrbeti sami. Sicer pa strehe na osrednji tržnici letos še ne bo. Zimo bomo preživeli pod dežniki, ki jih bomo v tem tednu ustrezno pripravili na zimo – zamenjali bomo še nekaj platen in namestili nove, ustrezne cevi za odvajanje vode na stojalih dežnikov. Tudi večina branjevcev se strinja, da se ne išče parcialnih rešitev, kot je bil lani šotor, in da če nimajo strehe, zimo preživijo pod dežniki. Trenutno z Mestno občino Maribor proučujemo možnosti financiranja idejne zasnove in izdelave projekta za strešenje osrednje tržnice.«