Slovenija

Kdo so sivi liki, ki vodijo študentske skupine

luka.tetickovic@svet24.si
22. 10. 2014, 15.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Študentske skupine bi sicer rade, kot da nastanejo vsako leto znova, kot skupine angažiranih študentov, ki so novi plesalci na političnem parketu. A temu ni povsem tako.

Facebook

Raziskali smo ozadja igralcev v študentski politiki, kdo jih vodi, kdo financira in s kakšnim namenom.

Plesnih korakov jih namreč učijo »študentski botri«, s čimer mislimo na nekdanje študentske politike, ki so si nabrali izkušnje in si v donosnem vrtičku študentskega organiziranja prisvojili svoje ter se umaknili v ozadje.

Nadobudnim študentom zdaj pomagajo z nasveti in finančnimi injekcijami v njihove volilne kampanje. V zameno pa pričakujejo, da jim bodo »študentske vlade« ustvarjale poslovne priložnosti.

Klub Š.E.F.

Klub Š.E.F. (Študent ekonomske fakultete) s političnim pristopom temelji na množičnih študentskih zabavah in izletih. Pretekli mandat so se predstavljali kot skupina Povezani, svoje kadre pa rekrutirajo iz animatorjev, ki delajo pri podjetju Collegium Mondial Travel. Pri svojih dogodkih dosledno promovirajo uvoznika alkoholnih pijač G3 spirits, ki ga tudi izbirajo kot favoriziranega dobavitelja alkohola za ŠOU.

Samooklicani »študentski boter« Uroš Novak je predsednik občnega zbora Kluba Š.E.F. Ambiciozni Novak se je poskušal mimo študentske politike prebiti v evropsko, kar bi mu skoraj uspelo. Njegovo dekle Katarina Košak je bila namreč drugonosilka Liste Igorja Šoltesa. V primeru, da bi se Šoltes po vzoru Mira Cerarja potegoval za mandatarsko mesto, bi evroposlanka postala Košakova. Novakove načrte je prekrižal porazen rezultat stranke Igorja Šoltesa na državnozborskih volitvah. Zaradi tega fiaska je Novak obtičal v študentski politiki, v kateri očitno namerava osiveti.

Podatkov za finančno oceno vrednosti njihove kampanje žal nimamo. Govori pa se, da so v prejšnjo kampanjo vkorakali s 50 tisočaki.

Modro za študente

Čeprav danes na volitvah zagovarjajo transparentnost, so se v preteklem mandatu srdito borili proti izdajanju informacij javnega značaja, pod pretvezo, da so te poslovna tajnost in da ŠOU ni subjekt tega zakona.

Tako naj bi prek direktorja ŠOU Andreja Klasinca onemogočili pripravo ŠOUVizorja, Supervizorju vzporedne aplikacije, ki bi razkrivala finančne tokove ŠOU.

Hvalijo se tudi z ustanovitvijo zavoda Študentska menza, kjer so za direktorja izbrali starega znanca študentske politike Antona Goloba, ki se, kot pravi sam, le bežno pozna z Jernejem Neubauerjem, o katerem smo na teh straneh že pisali. Študentska menza naj bi se sicer po pol leta obstoja že utapljala v rdečih številkah, vendar nam Golob ni želel posredovati finančnih izkazov svojega zavoda.

Facebook

Iskra

Iskra še ni bila del študentske vlade, saj je nastala šele pred dvema letoma. Proslavila se je z ambiciozno kampanjo reformiranja ŠOU, na kateri je njeno vizijo študentske organizacije podprlo 90 % teh, ki so glasovali. Referendum ni dosegel kvoruma, zato za vladno koalicijo ni bil obvezujoč. Skupina Modro je sicer javno pozivala k bojkotu referenduma.

Pozneje je Iskra prispevala k padcu novega zakona o visokem šolstvu, saj je organizirala protest, ki se ga je udeležilo 3000 ljudi, s čimer je opozorila, da mladina nasprotuje šolninam. Iskri se očita, da je predsednik Iskre Jaša Lategano sin sindikalista Branimirja Štruklja.

Po besedah Lategana v aktualni kampanji razpolagajo s tisočakom sredstev, zbranih v donacijah, Iskrino profesionalno zunanjo podobo pa pojasnjuje s prostovoljnim angažmajem študentov.

Med javnim in zasebnim

Študentsko organiziranje je anomalija pravnega reda. Ne spada niti pod zasebno niti pod javno pravo, temveč je utemeljeno na zakonu o študentskem organiziranju. Struktura organiziranja je identična državni, ima svoj parlament, svoje nadzorne organe in svojo vlado. Problem se pojavi, ko ugotovimo, da študentsko organiziranje ni podrejeno državnim aparatom nadzora. Notranji organi nadzora so medtem brezzobi tigri, saj nimajo vpogleda v zavode ŠOU ali v izvedbo projektov, poverjenih zunanjim izvajalcem. Oboji so namreč subjekt zasebnega prava.

Velja opozoriti na razsodbo višjega sodišča, ki je pred dvema tednoma ugotovilo, da nekdanji modri funkcionar Željko Milovanović ni dajal podkupnine, čeprav ga je pri tem zalotila policija. Sodišče je namreč ugotovilo, da študentski funkcionarji niso uradne osebe.