Slovenija

Kupite diskretno Barbaro ali močnega Mirsada?

G.G./STA
17. 10. 2014, 15.29
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Društvo Ključ je ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi opozorilo, da je ta pri nas še kako živa. Odprli so tudi dvodnevni ozaveščevalno-informativni center Trgovina z ljudmi, ki mimoidoče provokativno vabi k nakupu prisilnih prostitutk, migrantskih delavcev, prisilnih beračev in romskih nevest.

STA

Ob evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi je društvo Ključ na Cankarjevem nabrežju odprlo dvodnevni osveščevalno-informativni center Trgovina z ljudmi. Na tem mestu lahko vsak mimoidoči izve več o problematiki in se na lastne oči prepriča o nedopustnostni tega kriminalnega dejanja. Zvečer Društvo Ključ pripravlja tudi brezplačen koncert.

O problematiki trgovanja z ljudmi je spregovoril nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi na notranjem ministrstvu Sandi Čurin. "Trgovina z ljudmi v Evropi in Sloveniji je najpogosteje prepoznana skozi pojav izkoriščanja prisilne prostitucije. A raziskave in trendi v svetu govorijo o različnih oblikah izkoriščanja. Poleg prostitucije govorimo še o prisilnem delu, služabništvu, beračenju, tatvinah, preprodaji organov," pojasnjuje Čurin. 

Opozoril je, da je razpon teh pojavnih oblik v veliki meri odvisen od povpraševanj na trgu. Kot je poudaril, gre za sodobno obliko suženjstva, ki posega v človekove pravice in dostojanstvo posameznikov, ki se znajdejo v spirali trgovanja.

STA

V Sloveniji po njegovih navedbah zaznavamo trgovino z ljudmi za namen prisilne prostitucije in beračenja. Trend izkoriščanja oz. prisilnega dela je, kljub pomanjkanju statističnih podatkov, prisoten tudi pri nas. V letu 2011 je bilo tovrstnih kazenskih postopkov 15, leto kasneje 27, v letu 2013 znova 15 in v prvi polovici letošnjega leta šest, našteva Čurin.

Izpostavil je, da je trgovina z ljudmi v Sloveniji prepoznana, zato so ob evropskem dnevu aktivnosti medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri deluje Čurin, usmerjene v zmanjšanje povpraševanja po tovrstnih storitvah. To zadeva različne akterje, od delodajalcev in gospodarskih družb do uporabnikov storitev v spolni industriji ter raznih agencij in podobno, našteva Čurin.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je opozoril na izkoriščanje migrantskih delavcev, predvsem v gradbeništvu, s katerimi se ukvarjajo že več let. Te oblike izkoriščanja so danes mogoče malo bolj skrite, je dejal in dodal, da so danes najbolj na udaru delavci v avtoprevozništvu in gostinstvu.