"V Bolgariji je že pripravljenih 90.000 delov plinovoda, ki ji je treba zvariti. Čaka se samo še veliko ladjo, ki jih bo položila v morje," je ob obisku plinovoda Severni tok na obali Baltika v Nemčiji dejal Jansen.

Ob tem je zatrdil, da bolgarska vlada, ki je pred kratkim zamrznila gradnjo plinovoda na ozemlju svoje države, ni nikoli napovedala, da je ne bo nadaljevala, temveč da se želi o projektu zgolj uskladiti z EU.

Sofija se je za ustavitev del odločila na zahtevo Evropske komisije. Konec lanskega leta je namreč odjeknila novica, da Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o izgradnji plinovoda oblikovati na novo. To vprašanje zdaj obravnava posebna delovna skupina EU in Rusije.

Jansen vztraja, da sprememb rokov, kljub temu da Bruselj in Moskva rešitve še nista našla, ne bo. Prvi cevovod Južnega toka naj bi bil tako zgrajen do konca prihodnjega leta, zadnji, četrti, pa do konca leta 2017.

"Mi vemo, kaj delamo, in smo popolnoma gotovi, da bo ta projekt realiziran," se je strinjal Michael Sasse, direktor oddelka za korporativno komunikacijo pri Wintershallu, ki ima v družbi South Stream Transport 15-odstotni delež.

Sasse se zaveda, da bodo nekateri politiki skušali projekt zaustaviti, a ne verjame, da jim bo to uspelo. Plinovod pod Črnim morjem bo zagotovo zgrajen, je optimističen.

Spomnil je, da so bili problemi tudi pri izgradnji plinovoda Severni tok, pri katerem je Wintershall prav tako sodeloval, pa je zgodba dobila epilog. Cevi za kopenski del so bile tedaj namreč kupljene, preden je Nemčija dala vsa soglasja za realizacijo projekta. "Energetika je vedno politično vprašanje," je ocenil.

Najtežji del pri izgradnji Južnega toka je sicer prav del trase pod Črnim morjem. Ponekod bo treba cevi položiti 2,2 kilometra pod morsko gladino, velik izziv pa predstavlja tudi hitro spuščanje morskega dna. Ta globina je desetkrat večja od tiste, na kateri se je gradilo Severni tok.

plin, plinovod

Poleg tega bo treba na ruski obali Črnega morja za potrebe Južnega toka zgraditi največjo kompresorsko postajo na svetu.

Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.

Za izgradnjo plinovoda pod morjem so, kot omenjeno, zadolženi Gazprom, EDF, Wintershall in Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.

Preko Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo lahko v Evropo dobavljenih 63 milijard kubičnih metrov plina letno.