Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec v Ljubljani, ki ob menjavi letnih časov odpre svoja vrata za obiskovalce, bo to storil tudi danes, je povedala Gombočeva.
Meteorologi na Agenciji RS za okolje ne želijo napovedovati vremena za celotno jesensko obdobje, ki je za take napovedi po njihovem opozorilu predolgo. Lahko pa si pomagamo s svetniki vremenarji, denimo s sv. Matevžem, ki goduje 21. septembra: Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.
Prihod jeseni in nižje temperature po ljudskem izročilu napove že 8. september, praznik Marijinega rojstva, mali šmaren ali mala maša. Ljudski pregovor pravi, da mala maša že za suknjo vpraša.
Na kmetih je jeseni veliko dela. Pospraviti je treba pridelke, pripraviti ozimnico in kurjavo, na Primorskem se po izročilu ob godu sv. Katarine, 25. novembru, začne obiranje oljk. Značilno jesensko delo je tudi trgatev.
Kmetijske in rokodelske novice so sredi 19. stoletja zapisale, da ni lepšega in bolj veselega dela na kmetih od žetve pšenice do košnje trave in trgatve v jeseni. Vinogradništvo je bilo tedaj razširjeno po vsem slovenskem ozemlju. Marsikatera podružnica sv. Urbana, ki je zavetnik vinogradnikov, še priča o nekdanjih vinogradih.
Do godu sv. Martina, 11. novembra, mošt vre. Sodi v kleteh se po ljudskem izročilu s Štajarske pogovarjajo, gospodar pa jih hodi poslušat. Po končani trgatvi, še zlasti pa po martinovem so zidanice in kleti polne obiskovalcev, je etnolog Niko Kuret zapisal v svojem delu Praznično leto Slovencev.
Prav tako značilno jesensko opravilo je teritev, ko terice iz stebel lanu izločijo vlakna za predivo, ki ga predice potem spredejo v prejo. Teritev je v drugi polovici 19. stoletja z uveljavitvijo industrijskega blaga postala manj pomembna, od konca 19. stoletja pa so trli le še v Beli krajini in na Kočevskem. Za terice je veljalo, da so morale dobiti dobro hrano, tako da je Vodnik zapisal, da "pogače in potice jedo".
Jeseni je čas za gnojenje njiv in travnikov. Vožnja gnoja na njive z vozovi ali prenašanje v koših je bila na Slovenskem ena od oblik medsebojne pomoči na vasi. Delo so končali z obilno večerjo, po njej pa so fantje tekmovali za dekliške šopke ali nagrado, ki jo je pripravil gospodar.
Svojevrstna zabava je ponekod še danes tudi ličkanje koruze. Po ljudskem izročilu je kmet po vasi vabil ljudi, naj pridejo na kmetijo ličkat. Po stari navadi rdeč strok prinaša srečo, tisti, ki naleti nanj, pa lahko preneha z delom.
