Slovenija

Na urgenco pripeljali 9-letno na smrt pijano deklico

STA
4. 9. 2014, 19.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

V UKC Ljubljana opozarjajo, da so v času množičnih kulturno-glasbenih prireditev pogoste hospitalizacije mladih zaradi zastrupitve z alkoholom. Neslavna rekorderka je prireditev Žur z razlogom izpred dveh let, ko so na Pediatrični kliniki obravnavali 16 primerov zastrupitve mladoletnikov, pravi strokovni direktor klinike Rajko Kenda.

(simbolna fotografija)

Na Pediatrični kliniki v zadnjih letih obravnavajo okoli 100 mladoletnih oseb letno, ki se zastrupijo z alkoholom in potrebujejo bolnišnično oskrbo. K njim pridejo le mladoletniki, zato je ta številka po prepričanju Kende le vrh ledene gore. Glede na dosedanje izkušnje ob večjih prireditvah, kot sta Žur z razlogom ali prihajajoči Ritem mladosti, na pediatriji okrepijo dežurne ekipe, pojasnjuje Kenda.

Najmlajša, ki so ji morali pomagati zaradi zastrupitve z alkoholom, je bila devet let stara deklica, ki so jo nezavestno k njim pripeljali že dopoldne, pravi. Poudarja, da na pediatriji sprejmejo le mladoletne in da k njim pride verjetno le okoli tretjina tistih, ki dejansko potrebujejo pomoč zaradi opitosti. Kenda opominja starše, da gre pri pitju alkohola pri mladoletnikih za problem, ki ga ne gre zapostavljati. "Tega je preveč. Starši so prvi in najbolj odgovorni za vedenje svojih otrok. To so njihovi otroci in dolžni so jih pripeljati zdrave v odraslost," poudarja Kenda in opozarja, da se to lahko zgodi vsakomur, tudi najbolj pridnim odličnjakinjam, ker so nepripravljene in neizkušene.

A po mnenju psihoterapevta Viljema Ščuke je krivda staršev v takih primerih le to, da otrok niso znali soočati z realnostjo, pogledati resnici v oči, da so jih morda kot otroke preveč zavijali v vato.

Opijanje mladih in otrok je beg od sebe. To še ni alkoholizem, je le želja, da ga ni v tistem trenutku, da se izključi, pravi Ščuka. "Pa ne da bi okoli alkohola delali nek velik cirkus. Starši se morajo vprašati, kako vzgajajo svoje otroke, kako družina živi - ali je pristna. Ne gre tu za otroke iz socialno šibkih družin, ampak iz kulturno šibkih družin, družin, kjer prevladuje potrošniška miselnost bolj kot pristnost odnosov. Tu bi morali kaj narediti," pravi Ščuka. Po njegovem prepričanju bi tu morala vstopiti šola - v šolah bi morali uvesti šolski predmet oblikovanja osebnosti mladih. To bi bilo preventivno delovanje. Pridiganje po šoli pa ne pomaga, dodaja.

Direktor neprofitnega zavoda Inštitut Utrip Matej Košir, ki izvaja programe na področju tveganega obnašanja mladih, opozarja, da je dostopnost alkohola mladoletnim v Sloveniji absolutno prevelika. Država bo po njegovem prepričanju morala najti drugačen, učinkovit način izvajanja nadzora nad prodajo alkohola mladoletnim. Opozarja tudi na preveliko toleranco do alkohola med starši in odraslimi na sploh. "Zlasti z vstopom v srednjo šolo starši nerazumljivo popustijo pri svojih strožjih stališčih do pitja alkohola, otroci pa ponujeno darilo v večini primerov z veseljem sprejmejo," pravi Košir, ki opozarja, da če ne bo sprememb, bo le še slabše. Ščuka pa poudarja pogostost alkoholizma pri Slovencih. "Slovenci smo že nacionalno zaznamovani z alkoholizmom, ta pa je pogosto združen tudi s samomorilnostjo. Mladina pri nas sicer ni tako samomorilna, kot je bila včasih, a mladi se pogosto znajdejo v brezizhodnih situacijah, ker ni zaposlitev, denarja,... ni jim lepo, zato se opijajo," opozarja psihoterapevt.

V Skupnosti centrov za socialno delo pojasnjujejo, da zdravstvena ustanova ni dolžna obvestiti socialne službe, ko sprejme mladoletnika zaradi zastrupitve z alkoholom ali omamljenosti s prepovedanimi substancami, stvar je prepuščena presoji posameznika. A centri za socialno delo take prijave prejemajo. Kot pojasnjujejo na Policijski upravi Ljubljana, kadar je storilec ali udeleženec nekega dogodka, ki ga obravnava policija, mladoletnik, policisti obveščajo tudi starše oz. zakonite zastopnike mladoletnikov, katerim mladoletnika po postopku tudi predajo. O ugotovitvah pa obvestijo tudi pristojni center za socialno delo.

Zdravstveni delavci vidijo različne primere, pravi Kenda - od prvič opitih otrok in njihovih zelo presenečenih staršev pa do takih mladoletnikov, ki jih zaradi alkoholne zastrupitve obravnavajo večkrat in njihovih staršev, ki se jim zdi, da zdravstveni delavci "po nepotrebnem zganjajo cirkus in delajo zgodbe iz tega, ker so otroci mladi in se radi zabavajo". Starši naj svoje otroke v prvi vrsti vzgajajo z zgledom, ob tem poziva Kenda. "Tako kot nikoli ne smemo z otrokom pri rdeči luči prečkati ceste in se potem čuditi, če to počne sam, enako velja tudi za alkohol," je jasen Kenda. Kot pravi, v vzgojno metodo "napijanja otrok pod nadzorom staršev" ne verjame. Kenda pojasnjuje, da ko k njim pripeljejo do nezavesti opitega otroka, zdravstveni delavci tega ne morejo obravnavati "le kot primer pijanosti", ko je treba otroka preprosto strezniti. Ne vedo namreč niti, koliko alkohola ali morda tudi drog je zaužil, ali je tudi podhlajen, morda poškodovan ali celo spolno zlorabljen.

Na ljubljanski pediatriji so že zabeležili tudi primere spolno zlorabljenih otrok, dodaja. Največ primerov opitih mladoletnikov na pediatriji obravnavajo ob zabavah ob koncu šolskega leta, pred novim letom in ob začetku šole, še dodaja Kenda.