Slovenija

Zakaj prihaja do nesreč v predorih?

STA/G.G.
26. 7. 2014, 09.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Potem ko sta se konec minulega tedna v trojanskih predorih zgodili dve prometni nesreči, ena je terjala smrtno žrtev, v Darsu ocenjujejo, da je trenutno stanje v predorih, s katerimi upravljajo, ustrezno. Predori in niše so izdelani skladno z evropskimi predpisi, na varnost pa odločujoče vplivajo vozniki, ugotavljajo v Darsu.

STA

Na varnost v predorih že več let opozarja strokovnjak za predorsko varnost Andrej Čufer, ki je decembra lani zaradi nesreč v odstavnih nišah predorov za vse smrtne žrtve in škodo, ki so jo s tem povzročili, tudi vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne (predstavnike Darsa in ministrstva, odgovornega za promet). Tudi po nedavnih nesrečah v trojanskih predorih je znova opozoril na to problematiko in dodal, da se sedem mesecev po vložitvi ovadbe ni zgodilo še ni.

Ravnanje uporabnikov predorov ima na samo varnost odločujoč vpliv, so pojasnili v Družbi za avtoceste v RS (Dars) in dodali, da je vožnja skozi predore večinoma neskladna z izdanimi omejitvami (dovoljena hitrost, varnostna razdalja itd.).Dnevno sicer mimo predorskih niš zapelje več 100.000 vozil (tudi 300.000 in več). 


Zaključkov, zakaj prihaja do tovrstnih nesreč, ne morejo izrekati, saj da za to niso pristojni - obravnava prometnih nesreč in s tem povezano zbiranje podatkov o razlogih zanje je namreč v pristojnosti policije. "S stališča upravljavca cest lahko ugotavljamo le, da so predori in s tem tudi niše v njih izdelani skladno z veljavnimi predpisi. Zaradi naletov v zaključno steno niš (ta detajl je enak tudi v večini drugih evropskih držav), pa smo se odločili za namestitev dodatne opreme," so pojasnili.

Niše so po Darsovih pojasnilih enake v večini drugih evropskih držav in skladne z veljavnimi predpisi. "Ker v preteklosti ni bilo nesreč z naletom v zaključno steno predorske niše, tako na strani zakonodajalca kot tudi upravljavcev cest ni bilo aktivnosti v zvezi z morebitno spremembo tega predorskega detajla," so dodali.

Podobno kot v Sloveniji tudi v drugih evropskih državah upravljavci cest pri zavarovanju obstoječih niš uporabljajo različne rešitve. Večinoma nameščajo pred zaključno steno niš betonske ali jeklene varnostne ograje, ponekod pa tudi blažilnike trkov. "Na osnovi analiz dogodkov v slovenskih predorih prvi dve rešitvi ne prinašata bistveno drugačnih posledic v primeru naleta vozila, zato smo se odločili za namestitev blažilnikov trkov; ti uspešno zadržijo (osebno) vozilo nekje do predpisane hitrosti vožnje skozi predor - za težja vozila (tovornjake, avtobuse) tovrstnih blažilnikov za predorske niše namreč ni," so navedli.

Blažilnik po Darsovih navedbah zagotavlja preživetje voznika ali potnikov v primerih, ko je hitrost vozila v okviru omejitev, ki jo določa postavljena prometna signalizacija (80 ali 100 kilometrov na uro). Dogodkov, ko je vozilo naletelo v zaključno steno odstavne niše, je bilo vključno z zadnjima dvema primeroma doslej 14. V predorskih nišah so blažilniki nameščeni na 19 lokacijah, Dars pripravlja še pogodbo za pet dodatnih lokacij v predorih Šentvid in Karavanke. Ravno tako pripravlja javno naročilo za osem lokacij, na katerih bodo vgradili blažilnike, ki so bili odstranjeni s cestninskih postaj. Na slovenskem avtocestnem omrežju je 20 predorov, le predor Karavanke je enocevni z dvosmernim prometom. Predorske niše so zaradi velike dolžine predorov urejene v šestih, in sicer v Karavankah, Šentvidu, Kastelcu, Dekanih, Trojanah in Jasovniku, so še navedli v Darsu.