Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer 55,84-odstotna. Sledijo volilne enote Ljubljana Bežigrad (53,75-odstotna volilna udeležba), Kranj (53,18), Celje (51,51), Novo mesto (49,96), Postojna (49,52), Maribor (48,17) in Ptuj (45,85).
Med volilnimi okraji po udeležbi izstopata Ljubljana Vič Rudnik III, kjer je volilo 58,7 odstotka, in Lendava, kjer je na volišča odšlo le 37,71 odstotka volivcev. Več kot 58-odstotno udeležbo so zabeležili še v volilnih okrajih Ljubljana Bežigrad II, Škofja Loka II in Ljubljana Šiška IV. Najvišjo volilno udeležbo na dosedanjih volitvah so zabeležili na prvih volitvah v državni zbor leta 1992, ko se je glasovanja udeležilo kar 85,6 odstotka volilnih upravičencev. Že na naslednjih volitvah leta 1996 je udeležba padla na 73,7 odstotka, še nižja je bila na volitvah leta 2000, ko je glas oddalo 70,14 odstotka volivcev. Najmanj volivcev se je pred tokratnimi udeležilo volitev leta 2004, 60,65 odstotka, nekoliko več, 63,1 odstotka, pa leta 2008. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2011 je bilo volilna udeležba 65,6-odstotna.
Slovenija
Kakšna je bila volilna udeležba?
Na sedmih volitvah v državni zbor je bila volilna udeležba rekordno nizka. Podatki Državne volilne komisije po preštetih 99,97 odstotka glasov kažejo, da je bila volilna udeležba 50,99-odstotna. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Ljubljana Center, najnižja pa v volilni enoti Ptuj.
Dolenjski list
