Slovenija

Alenka Bratušek odstopila

U.K.
3. 5. 2014, 10.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Alenka Bratušek je po današnjem sestanku s predsedniki treh koalicijskih strank napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike in predsednika DZ obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade.

Reuters

Bratuškova je po okoli uri in pol dolgem pogovoru s predsedniki treh koalicijskih strank napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade. Poudarila je, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, tudi ocene gospodarske aktivnosti so boljše od napovedanih.
Po njeni oceni bi bil prvi možen datum volitev že 22. junij. A kdaj volitve bodo, je zdaj v rokah poslancev. Bratuškova jih je pozvala, naj se odrečejo predlaganju mandatarja. Pahor se je tej možnosti že odpovedal.
Po Lukšičevem mnenju je odločitev Bratuškove za odstop v danih razmerah edina prava, aktualna vlada po njegovi oceni Slovenijo pušča v bistveno boljši kondiciji kot prejšnja.
Erjavec je poudaril, da je odločitev Bratuškove odgovorna, saj da Slovenija potrebuje politično stabilnost. Po njegovih besedah obstajajo vse možnosti za izvedbo volitev pred parlamentarnimi počitnicami, vse pa je zdaj odvisno tudi od poslancev. Poslanci DeSUS bodo takšno odločitev podprli, je napovedal.
Medtem je Virant izpostavil, da je vlada lahko ponosna na opravljeno delo. Sam je kot notranji minister ponosen zlasti na delovanje policije v tem obdobju, ki je narekovala tempo boja proti korupciji. "Morda je tudi to eden od razlogov, da so to vlado zrušili," je še povedal in dodal, da lahko le upa, da volivci policije ne bodo zaupali ljudem, ki so v kazenskih ali predkazenskih postopkih.
Z odločitvijo Bratuškove nasprotno ni bil zadovoljen predsednik PS Zoran Janković, ki na sestanek na Brdu pri Kranju ni bil povabljen. Zato je že pred njim Bratuškovi poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal, da želje po predčasnih volitvah v stranki nimajo. Če bo odločitev ostalih koalicijskih strank, da se gre na predčasne volitve, pa podpira idejo o njihovi izvedbi pred parlamentarnimi počitnicami, že junija.
V izjavi medijem je Janković poudaril, da je kongres PS pokazal zelo jasno željo, da bi Bratuškova ostala premierka, k temu jo je pozival tudi sam. "Imela je dobro priložnost, da z za Slovenijo nujnimi projekti pokaže, da res lahko delamo državotvorno - in ona in ostali trije koalicijski partnerji. Ne pa, da o tem samo govorimo," je še povedal. Hkrati je pristavil, da se njihov odnos kaže že s tem, da ga niso povabili na srečanje. "Ampak počakajmo. Konec koncev bodo državljani vse povedali," je sklenil.
Bratuškova je sicer dejala tudi, da bi bile predčasne volitve še pred poletjem najboljše "ne za Alenko Bratušek in ne za katerokoli stranko, tudi nove ali pa tisto, ki jo vodi pravnomočno obtožen predsednik", ampak za državo.
Janković se očitkov o tem, da nad njim visi obtožnica zaradi poslov Mercatorja v Nišu iz leta 2005, ne boji, je zatrdil za STA in napovedal, da bo na sodišču dokazal svojo nedolžnost. Na volitvah je odločitev v rokah državljanov, opozarja.
Ob tem je dodal, da morebitne predčasne volitve junija ne bodo vplivale na njegovo odločitev glede kandidature za župana Ljubljane. Kot je že večkrat napovedal, bo odločitev glede tega javno oznanil na praznik prestolnice, 9. maja. Je pa v izjavi za STA dejal, da zasleduje ideale o boljšem življenju za vse državljane.
Na napoved Bratuškove se je na Twitterju odzval tudi prvak SDS Janez Janša. Potopili so ladjo in sedaj bežijo z nje, še prej pa bodo poskrbeli zase, je zapisal.
"Dogovor koalicije na Brdu o rešitvi Slovenije: Alenka Bratušek v Evropsko komisijo, Igor Lukšič v Evropski parlament, Gregorju Virantu mastne pogodbe za twininge, Karlu Erjavcu veleposlaništvo v Beogradu. Eureka," je v enem od tvitov še zapisal Janša, v drugem pa: "Evropske volitve 25. maja, referendum 8. junija, državnozborske volitve 22. junija... Mogoče bi še Borut Pahor odstopil, pa imamo v senci afere Patria kar vse volitve."
Iz SDS so sicer za STA sporočili, da so v tem hipu edina stranka v državi, ki je programsko in kadrovsko pripravljena na volitve, zato so "trn v peti tistim, ki želijo vladati preko ozadij, ne da bi prevzeli odgovornost".
Po oceni SDS bodo volitve, kadarkoli že bodo, prepozno. Med drugim so zagotovili tudi, da do volitev svojega kandidata za predsednika vlade ne bodo predlagali.
Za NSi je odločitev Bratuškove pričakovana, a bi morala to storiti že takoj po kongresu PS, če bi resnično želela pripeljati državo na volitve še pred poletnimi počitnicami, so ocenili.
"Krščanski demokrati o predvolilnih koalicijah za parlamentarne volitve še nismo razpravljali, poudarjamo pa, da je naše sodelovanje s SLS pred evropskimi volitvami zelo dobro, zato obstaja možnost, da se bomo dogovorili za kakšno obliko sodelovanja tudi pred parlamentarnimi volitvami," pravijo v NSi.
Po njihovi oceni so se z zavlačevanjem odločitve o odstopu z mesta premierke možnosti za predčasne volitve pred poletnimi počitnicami zelo zmanjšale oziroma so skoraj nične, saj so nekateri ustavni pravniki že opozorili, da se 30-dnevnemu roku, ko se lahko predlaga novega mandatarja, ni mogoče odpovedati. Tudi NSi sicer ne bo predlagala nobenega novega mandatarja niti ne bo nikogar podprla.
Analitik Matej Makarovič je po napovedi Bratuškove o odstopu ocenil, da je premierka s tem politično "praktično odpisana", največ možnosti za relativno večino na predčasnih volitvah pa daje SDS. Dvomi, da je sodba v zadevi Patria kaj bistveno spremenila, razen v tem, da lahko potencialno vodi v samo še večjo polarizacijo. Bratuškovi je konec politične poti napovedal tudi analitik Miro Kline. Ta je za STA ocenil, da ima glede na razvoj dogodkov relativno najboljši startni položaj SDS, četudi je njen položaj precej načet tako zaradi sodbe v zadevi Patria kot tudi novega rivalstva med desnimi strankami.
Po poslovniku DZ mora Bratuškova o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.
Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vloži predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. DZ pa lahko o tem na tajnem glasovanju odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Za izvolitev mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46.
Če DZ ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.
Glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se sicer mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati redne roke za razpustitev vlade in razpis volitev. To pomeni, da bi se moralo več kot 80 poslancev nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.
Pravnik Miro Cerar je pred dnevi za STA poudaril, da bi se tudi v tem primeru morali o možnostih razpisa volitev tako hitro prej posvetovati z ustavnopravnimi strokovnjaki. Kako do tega, namreč še nimamo prakse. Izpostavil pa je tudi politično dimenzijo hitre izvedbe volitev in ocenil, da rokohitrstvo ni na mestu.
Ustavni pravnik Franc Grad pa je za portal Planet Siol.net dejal, da bi bil dogovor med strankami o krajšanju roka protiustaven in protizakonit. Hkrati tudi dvomi, da bi se najmanj 81 poslancev pisno odpovedalo ustavni pravici predlagati novega mandatarja. Je pa priznal, da bi v tem primeru temeljni namen tega določila ustave res odpadel in bi se Pahor morda lahko naslonil na to jasno izraženo voljo in volitve razpisal pred iztekom roka.