Slovenija

V Talumu resno načrtujejo vstop v lesno branžo

STA
16. 2. 2014, 09.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Kidričevski proizvajalec aluminija Talum se je odločil za vstop v lesno branžo. Projekt proizvodnje lesnih lepljencev preko Elesa, še vedno večinsko državnega podjetja, je bil uvrščen med investicijske priložnosti, ki jih je vlada nedavno predstavljala na investicijskih konferencah v Duesseldorfu, Parizu, Milanu, Moskvi in Carigradu.

talum.si

Talum povezuje več proizvodnih in storitvenih podjetij, njihova osnovna dejavnost pa je tesno povezana s proizvodnjo in predelavo primarnega in sekundarnega aluminija. Njihova strategija prestrukturiranja, ki jo izvajajo od leta 2012, pa temelji na inovativnem razvoju obstoječega nabora proizvodov in storitev, pojasnjujejo v podjetju.

Podjetje v Kidričevem razpolaga z relativno veliko industrijsko cono, ki je zaradi vzpostavljene infrastrukture in odlične lokacije, potencialno primerna tudi za ostale industrijske dejavnosti. Talum v te dejavnosti nima namena vstopati kot pomemben investitor, lahko pa s stvarnim vložkom in podporo lastnih strokovnih služb bistveno zniža tveganja za potencialne investitorje.

Kot je povedal vodja strateškega razvoja v Talumu Avgust Šibila, bi lahko ena od takih dejavnosti bila tudi industrijska proizvodnja lesnih lepljencev za gradnjo lesnih konstrukcij in objektov, kupce pa bi iskali predvsem med gradbeniki in proizvajalci montažnih hiš.

"Trenutni delež porabe lepljenega lesa v Sloveniji in nekdanjih jugoslovanskih republikah znaša okoli pet odstotkov, medtem ko na primer v Nemčiji ta delež dosega okoli četrtine. Pobuda za projekt je k nam prišla s strani slovenske lesne stroke, ki ji ni vseeno, da lesna panoga kljub izrednemu surovinskemu potencialu ne najde primernega poslovnega modela za ponovno uspešnost in rast," je dejal Šibila.

Na osnovi preliminarnih študij v Kidričevem ocenjujejo, da je projekt za družbo potencialno zanimiv, zato so v sodelovanju s stroko izdelali poslovni načrt, s katerim nagovarjajo potencialne investitorje doma in po svetu.

Projekt je bil po besedah Šibile na investicijskih konferencah deležen precejšnjega zanimanja, vzpostavljenih je bilo nekaj konkretnih stikov in poizvedovanj. Za dva potencialna investitorja ta trenutek pripravljajo dodatne analize in ocene.

Sicer pa je projekt zasnovan fazno, kar pomeni, da bi se objekti in tehnologije, glede na rast povpraševanja in prodaje, dograjevali. Poleg Talumovega stvarnega vložka bo potrebno v izhodišču zagotoviti še okoli osem milijonov evrov investicijskega kapitala, z uspešno realizacijo projekta pa bi dobili vsaj 50 novih delovnih mest in številne priložnosti za dodatno širitev programa.

"Verjamemo, da bi bilo možno takšen projekt v Kidričevem uspešno realizirati v dveh letih, vendar ni vse odvisno od nas. Če bo naša prizadevanja ustrezno podprla tudi država z vzpostavitvijo konkurenčnega poslovnega okolja in z dodatnimi vzpodbudami za investitorje, se bo verjetnost uspešne izvedbe tega in podobnih projektov bistveno izboljšala," je še dodal Šibila.

Kot predvidevajo načrti, bi lahko v novem podjetju letno proizvedli 45.000 kubičnih metrov lepljencev, za kar bi potrebovali okoli 60.000 kubičnih metrov žaganega lesa. Rezultat proizvodnje bi kot stranski produkt bilo tudi 4800 megavatnih ur električne in 15.000 megavatnih ur toplotne energije. Celotna investicija je ocenjena na 20 milijonov evrov, povrnila pa bi se v sedmih letih.