Slovenija

Cerod – partnerstvo s figo v žepu?

B.B.
8. 11. 2013, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Bitka za regijski center za obdelavo mešanih komunalnih odpadov je v sklepni fazi. Najkasneje v nekaj tednih bo jasno, ali bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje ugodilo vlogi novomeške občine za sofinanciranje druge faze Ceroda ali ne. A kar na prvi pogled deluje kot kratek stik med državo, ki zavlačuje z odobritvijo sredstev, in ustanoviteljicami Ceroda z Mestno občino Novo mesto na čelu, je v resnici prej boj med partnericama v samem projektu – med Novim mestom in Krškim, pa tudi med zasebno in javno pobudo.

Mestna občina Novo mesto je konec septembra na ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddala dopolnjeno vlogo za sofinanciranje Ceroda 2, katerega osrednji del bo obrat za mehansko in biološko obdelavo odpadkov (MBO). Ključna za odobritev sredstev – gre za 19 milijonov evrov evropskega in 3 milijone evrov državnega denarja – bo presoja ministrstva, ali bo na Cerod prišla zadostna količina odpadkov ali ne.

Kot pravi direktor javnega podjetja Cerod Alojz Turk, ustanoviteljice Ceroda, tj. 15 občin iz Dolenjske, Posavja in Bele krajine, zaradi uvedbe ločenega zbiranja na leto zberejo le še okoli 30.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, MBO pa je projektiran za obdelavo 41.000 ton. Novomeška občina, ki je nosilka projekta, je zato zadnji vlogi za sofinanciranje priložila tudi pisma o nameri, s katerimi občine Trebnje, Mokronog - Trebelno, Mirna, Šentrupert, Lovrenc na Pohorju, Šmartno pri Litiji, Logatec, Pivka in Postojna Cerodu zagotavljajo dodatnih 11.700 ton odpadkov na leto.

Snedli dano obljubo

Na prvi pogled bi morala ta zagotovila uradnike na ministrstvu prepričati, da bo na Cerodu pristalo dovolj smeti, a se je, kot je že v navadi, ko je govora o Cerodu, spet zapletlo. Sredi oktobra je namreč svoj dopis na ministrstvo poslala tudi Občina Krško, v njem pa je napovedala, da bo še enkrat proučila smiselnost in ekonomsko upravičenost Ceroda 2 in bo, če bo ugotovila, da ta ni v interesu njenih občanov, iz projekta izstopila.

Direktor Ceroda Turk je nad grožnjo ogorčen. »Vse občine so pred letom dni podpisale dodatek k družbeni pogodbi, v katerem so se zavezale, da bodo takoj po pridobitvi evropskih in državnih sredstev pristopile k izvedbi investicije. Projekt, vreden 32 milijonov evrov, ki smo ga poslali v presojo ministrstvu, se od tistega, o katerem so se družbenice pred enim letom poenotile, razlikuje za vsega 16.000 evrov. Podpis aneksa 5, se pravi dogovora o natančni razdelitvi stroškov med občinami, bi moral biti zgolj formalnost, zdaj pa Občina Krško grozi, da ga ne bo podpisala,« pravi in opozarja, da bi s tem ogrozili tudi že porabljeni denar za prvo fazo Ceroda, ki bi ga v najslabšem primeru morali vrniti.

Cerodu konkurira Kostak

»Razumem željo krške občine, da noče investirati v skupen projekt, saj je v sodelovanju z družbo Kostak, kjer ima 43-odstotni lastniški delež, že zgradila objekt, ki po njihovem mnenju omogoča tisto, kar bi predstavljal Cerod 2. Sortirnici v Spodnjem Starem Gradu sicer manjka še del za stabilizacijo bioloških odpadkov, a se je krška občina že odločila, da bo za kompostarno namenila dodatna dva milijona evrov proračunskih sredstev. Problem je seveda v tem, da so se že prej zavezali k skupni investiciji in da so se občine v regiji že pred več kot desetimi leti odločile, da bodo obdelavo odpadkov zaradi večje ekonomske upravičenosti večjega objekta reševale skupaj,« je povedal Turk.

Prav Kostakova sortirnica odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, ki bo krško občino v resnici stala nekajkrat več od tistega, kar bi sicer morala prispevati k Cerodu 2, je po oceni Turka eden od bistvenih vzrokov, zakaj je napredek projekta Cerod 2 že vrsto let tako počasen.

»Občina Krško je že več let zadržana do Ceroda 2 in izvaja svoj projekt. Nekateri se očitno nikoli niso sprijaznili s študijo, ki je podcentra za obdelavo odpadkov v Beli krajini in Posavju označila za ekonomsko neupravičena. Pri projektu Cerod 2 ves čas iščejo dlako v jajcu le zato, da bi nekdo opravičil svoja dejanja. Tega ne bi bilo, če bi vsi partnerji ravnali, kot bi morali. Ni torej problem v načinu priprave projekta, ampak v resnosti namere. Tistim, ki se obdelave odpadkov niso lotili sami, pa pri tem nastaja škoda,« poudarja Turk.

Vloga krškega ministra

Direktor Ceroda še dodaja, da se je odločitev za lastno sortirnico v Krškem pojavila v času županovanja Franca Bogoviča, ki je kasneje postal tudi minister za kmetijstvo in okolje. »Kot minister je ustvaril podlago za svoje odločitve v preteklosti. Čeprav je bilo v operativnem programu za ravnanje z odpadki zapisano drugače, je kot minister dopustil tudi možnost vzpostavitve zasebnih centrov za obdelavo mešanih odpadkov.

Konkretno, centru v Spodnjem Starem Gradu, ki so ga začeli graditi za obdelavo ločeno zbranih odpadkov, je odobril obdelavo 14.500 ton mešanih komunalnih odpadkov na leto. Danes Kostak prosi za povečanje te količine na 45.000 ton. Po tem lahko sklepam, da Kostak računa, da MBO-ja v Novem mestu ne bo, in da se pripravlja, da bo v svojem centru obdeloval tudi odpadke iz Dolenjske in Bele krajine,« pravi Turk.

»Ključni problem je v tem, da v Sloveniji nismo definirali, kaj je javna gospodarska služba in kdaj je primerno javno-zasebno partnerstvo. S takim diskurzom, kot ga lahko opazujemo pri vprašanju ravnanja z odpadki, bomo dosegli, da nam bodo odpadke, kanalizacije, vode in celo vodne vire upravljale zasebne družbe,« še opozarja Turk.