Slovenija

Lani v Sloveniji dve tretjini zaposlenih s podpovprečno plačo

STA / J. P.
2. 11. 2013, 07.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V Sloveniji je lani nižjo bruto plačo od povprečne prejelo 65,6 odstotka zaposlenih oseb, nižjo neto plačo od povprečne pa 63,3 odstotka zaposlenih oseb, je objavil državni statistični urad. Povprečna bruto plača je znašala 1600 evrov, povprečna neto plača pa 1038 evrov na mesec.

Po začasnih podatkih je povprečna plača v Sloveniji v letu 2012, preračunana na mesec, znašala 1600 evrov. Bruto plača skoraj dveh tretjin zaposlenih oseb (65,6 odstotka) je bila nižja od tega zneska, bruto plača polovice zaposlenih oseb pa je bila nižja od 1310 evrov.

Povprečna letna neto plača, preračunana na mesec, je v letu 2012 znašala 1038 evrov. Nižjo neto plačo od tega zneska je imelo 63,3 odstotka zaposlenih, neto plača polovice zaposlenih pa je bila nižja od 896 evrov.

Ker je v letu 2012 več kot pol zaposlenih v javnem sektorju in skoraj 59 odstotkov zaposlenih v sektorju država imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, so bili zneski plač 45 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju in 47 odstotkov zaposlenih v sektorju država razporejeni v zgornjih šest kvantilnih razredov porazdelitve - to pomeni, da so bile bruto plače teh zaposlenih enake ali višje od 1712 evrov.

V zasebnem sektorju je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo okoli 21 odstotkov zaposlenih, zato se je v prvih osem kvantilnih razredov razporedilo malo več kot pol zaposlenih oseb - to pomeni, da so bile bruto plače skoraj polovice oseb (49,5 odstotka), zaposlenih v zasebnem sektorju, enake ali višje od 1159 evrov.

Delež zaposlenih z najvišjimi bruto plačami (3353 evrov ali več) je v javnem sektorju znašal 6,1 odstotka (5,7 odstotka v sektorju država, 6,9 odstotka v javnih družbah), v zasebnem pa 4,4 odstotka. V absolutnih zneskih je bilo med zaposlenimi, ki so se uvrstili v najvišji kvantilni razred, 55,9 odstotka zaposlenih oseb iz zasebnega sektorja (več kot 15.000) ali 27 odstotkov več kot zaposlenih oseb iz javnega sektorja (okoli 11.900).

Zaposlene osebe, ki so se lani uvrstile v prvi decilni razred, so prejemale bruto plače, ki so bile enake ali nižje od 799 evrov. Večina zaposlenih s takšnimi bruto plačami je delala v treh dejavnostih: največ (24,8 odstotka) jih je delalo v predelovalnih dejavnostih, ki tudi sicer zaposlujejo največ ljudi, sledili sta dejavnost trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (17,1 odstotka) in gradbeništvo (12,3 odstotka).

Največ od 10 odstotkov zaposlenih z najvišjimi bruto plačami (z enako ali višjo od 2615 evrov) je delalo v predelovalnih dejavnostih (17,7 odstotka), sledili so zdravstvo in socialno varstvo (11,2 odstotka), javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (11,1 odstotka), ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (10,9 odstotka).

V rudarstvu, ki je sicer zaposlovalo manj kot pol odstotka vseh delovno aktivnih oseb, je več kot četrtina (25,2 odstotka) zaposlenih prejela bruto plačo enako ali višjo od 2615 evrov, nadaljnjih 27,3 odstotka pa je prejelo bruto plačo v višini med 2057 in 2614 evrov.

V informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bilo v najvišji decilni razred razvrščenih 24,4 odstotka zaposlenih, v dejavnosti oskrba z električno energijo plinom in paro, ki je sicer zaposlovala en odstotek vseh delovno aktivnih oseb, pa je bilo takšnih 24 odstotkov.

V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih je bilo 27,5 odstotka zaposlenih razvrščenih v prvi decilni razred, kar pomeni, da so bile njihove bruto plače enake ali nižje od 799 evrov. V gostinstvu je bilo v prvi decilni razred razvrščenih 24,9 odstotka zaposlenih, v drugih dejavnostih 24,4 odstotka, v gradbeništvu pa 23,8 odstotka.