Slovenija

Suša 'tepe' slovenske kmete

STA / J.P.
15. 8. 2013, 08.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Suša na Celjskem in Velenjskem je doslej največ škode povzročila na njivah, posejanih s koruzo.

Wikipedia

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik je za STA ocenil, da je suša povzročila škodo na lažjih, plitvih in prodnatih tleh praktično na vseh kulturah. Beležijo tudi veliko škode na travnikih in pašnikih na južnih in sončnih legah predvsem na hribovskih in gorskih kmetijah. Škoda nastaja tudi v travniških sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, kot sta hmelj in špargljišča.

Po trenutnih ocenah škoda v celjski regiji znaša od 30 do 60 odstotkov, na območju Velenja pa od 40 do 60 odstotkov. Krompirja bo letos na omenjenih območjih za 40 odstotkov manj, več kot za polovico pa je suša zmanjšala pridelek oljnih buč.

Po Jamnikovih besedah je največji obseg škode v porečjih rek Savinje, Dravinje, Pake, Hudinje in Sotle oziroma na lahkih, plitvih in obrečnih tleh.

Veliko škode je poleg pomanjkanja talne vlage naredila tudi vročina in pripeka ter vroč in vrtinčast veter konec julija.

Jamnik ocenjuje, da na trajnih travnikih in pašnikih bo izpadla vsaj ena ali celo dve košnji, kar v povprečju pomeni za 30 do 45 odstotkov škode. V travniških sadovnjakih, ki niso namakani, pa se je debelitev plodičev ustavila, plodovi intenzivno odpadajo, so opečeni in kot pravi Jamnik, bo pridelka za 40 odstotkov manj.

"Ukrepe države ob nesreči je napovedal že kmetijski minister. Predlagamo pa tudi ukrepe na trgu z govejo živino. Zaradi izpada krme bodo rejci namreč prisiljeni zmanjšati stalež goveda, kar se že kaže v povečani ponudbi in padanju cen. Možnost, da bi kmetje viške goveda sploh lahko prodali in za to dosegli vsaj primerno ceno, bi bila velika pomoč kmetijam v tej nesreči," je še dejal Jamnik.