Cilj ukrepov bo tudi znižanje deleža sodnikov na 100.000 prebivalcev ter sprememba razmerja med sodnim osebjem in sodnikom z namenom razbremenitve sodnikov nesodniškega dela.
Znižali bodo število sodnikov
Podatki, navedeni v dokumentu kažejo, da je bilo ob koncu leta 2012 skupno 983 sodnikov oziroma 47,7 na 100.000 prebivalcev, vsega sodnega osebja pa je bilo 3330. Razmerje sodnik/sodno osebje je znašalo 3,4. Vlada pa si želi konec marca 2014 skupno število sodnikov znašalo 927 oziroma 45 na 100.000 prebivalcev. Število vsega sodnega osebja želijo zvišati na 3480 in tako razmerje sodnik/sodno osebje zvišati na 3,8.
V okviru tega ukrepa bodo v omejenem obsegu pristopili k nadaljevanju projekta Lukenda. Vrhovno sodišče pa bo presojalo, katero od sodišč izpolnjuje pogoje za začasno kadrovsko okrepitev.
Pristojnost za odločanje o sodnem varstvu po zakonih, ki urejajo bančništvo, finančne instrumente, prevzeme, revidiranje, zavarovalništvo in preprečevanje omejevanja konkurence, se z vrhovnega sodišča prenaša na upravno sodišče. S tem želijo razbremeniti vrhovno sodišče.
Zmanjševanje števila nerešenih zadev
Vlada je v NRP zapisala tudi, da predvideva organizacijske in zakonodajne ukrepe, ki bi sodiščem omogočali hitrejše odločanje. Med drugim bodo nadaljevali aktivnosti v okviru projekta e-pravosodje, še zlasti zaradi odpravljanja administrativnih ovir.
Sicer pa napovedujejo tudi znižanje števila nerešenih zadev v sodnem sistemu, in sicer ob nespremenjenem pripadu po tri odstotke letno letos in prihodnje leto. "Bistveno" se bo v vseh vrstah zadev skrajšal čas od prejema zadeve do razpisa prvega naroka, še napoveduje NRP.
Pripad pomembnejših zadev se je v primerjavi z letom 2011, ko je bil 180.470 zadev, v letu 2012 sicer zmanjšal za 7,2 odstotka in je znašal 167.528 zadev. Skupno je bilo rešenih 1.197.784 zadev, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2011, od tega 186.456 pomembnejših, kar pa je 2,2 odstotka manj kot leta 2011.
Hitrejši sodni postopki
Stanje v sodstvu ob koncu leta 2012 še kaže, da je reševanje gospodarske zadeve na okrožnih sodiščih v povprečju trajalo 14,2 meseca, kar je več kot mesec dlje od pričakovanega časa. Vlada sedaj napoveduje, da se bo čas reševanja zadev pri prvostopenjskih gospodarskih zadevah skrajšal tako, da bo 30 odstotkov zadev rešenih v dveh do treh mesecih, 50 odstotkov zadev v letu dni, ostali veliki spori pa bodo v reševanje dodeljeni prej kot v devetih mesecih. Novela, ki bo posegla v insolvenčne postopke, že čaka na sprejem v DZ, poenostavljen postopek prisilne poravnave pa naj bi se uveljavil prihodnje leto.
Višja sodišča bodo pritožbo v civilnih gospodarskih zadevah rešila povprečno v treh mesecih.
Rešitev zadeve v individualnih in kolektivnih delovnih sporih na delovnem in socialnem sodišču je v povprečju trajala 12 mesecev. Do leta 2014 naj bi se čas reševanja skrajšal v povprečju na devet mesecev. Na podlagi rezultatov pilotskega projekta Triaža v gospodarskih sporih, bi se omenjen model pospešenega reševanja zadev lahko implementiral na področju sojenja v delovnih in socialnih zadevah, kjer je zaradi veliko množičnih zadev še posebej primeren.
Rešitev pravdne zadeve je na okrajnih sodiščih v povprečju doslej trajala 13,2 meseca, na okrožnih pa 15,2 meseca. Po sprejetju ukrepov iz reformnega programa pa naj bi rešitev pravdne zadeve na okrajnem sodišču v povprečju trajala devet mesecev, okrožna sodišča pa jo bodo praviloma rešila v 11,5 meseca.
Na kazenskopravnem področju je v teku projekt, ki bo pospešil postopke predvsem v zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. med drugim bo eden od ukrepov ta, da bodo morala sodišča glavne obravnave razpisovati koncentrirano, v specializiranih zadevah predvidoma dvakrat tedensko, v "klasičnih" zadevah pa enkrat tedensko.
Čas reševanja prekrškovnih zadev na sodiščih se bo do leta 2014 skrajšal s 7,7 na pet mesecev, čas v zahtevah za sodno varstvo v prekrškovnih zadevah pa z 10,4 na šest mesecev.
Cilji bodo doseženi s kombinacijo organizacijskih ukrepov, ki so v pristojnosti vrhovnega sodišča, in ustrezno spremenjenih normativnih podlag, ki jih bo pripravilo ministrstvo za pravosodje v dialogu in s sodelovanjem s sodstvom kot neodvisno vejo oblasti, še obljublja vlada v NRP.
