O tem neizpodbitno priča njegov znameniti Sonetni venec z akrostihom. Slovenci Julijo Primic od nekdaj povezujemo z Lauro, nesrečno ljubeznijo italijanskega mojstra soneta Petrarke. A če mnogi dvomijo, da je Laura resnično obstajala, dvomov o obstoju Julije Primic ni. Rodila se je v Ljubljani, po poroki je živela v Kandiji pri Novem mestu in je pokopana na šmihelskem pokopališču, kjer ji ljubitelj Prešernove poezije še danes lahko prižge svečko.
O Primičevi Juliji, njenih v Novem mestu preživetih letih, predvsem pa o tem, ali jo je Prešeren res prvič opazil in se zaljubil vanjo na velikonočno soboto leta 1833, ter katere pesmi so bile res posvečene njej, sta pred kratkim v Knjižnici Mirana Jarca razpravljala upokojeni novinar Dolenjskega lista Andrej Bartelj in slovenski literarni zgodovinar in verzolog dr. Aleksander Bjelčevič.
