Črna kronika

Sojenje v zadevi Vzajemna končano, sodba v sredo zjutraj

STA
9. 11. 2015, 17.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ljubljansko okrožno sodišče bo Marku Jakliču in soobtoženim v zadevi Vzajemna sodbo izreklo v sredo. Zagovorniki obtoženih zlorabe položaja in pranja denarja so namreč svoje zaključne besede brali ves dan. Tožilstvo je že prejšnji teden za obtožene predlagalo zapor, obramba pa je prepričana, da za obsodbo ni dokazov in predlaga oprostilno sodbo.

Profimedia

Med obtoženimi so štiri fizične in dve pravni osebi, njihovi zagovorniki pa so danes vsi po vrsti poudarjali, da kazniva dejanja v obtožnici niso konkretizirana ter da tožilstvo ni ponudilo ne zadostnih neposrednih dokazov ne indicev.

"Kršeno je načelo zakonitosti, niti čas niti kraj kaznivega dejanja nista konkretizirana," je opozarjal Jakličev odvetnik Boštjan Penko in se pri tem oprl na razveljavljeno sodbo v zadevi Patria, kjer je v obtožnem aktu prav tako veljala dikcija neznanega kraja in časa storitve kaznivega dejanja.

Večkrat so v od jutra trajajočih zaključnih besedah opozorili, da v Sloveniji velja prepričanje, da so za stanje v gospodarstvu krivi znani gospodarstveniki, zaradi česar da si zaslužijo obsodbe sodišč. Ob tem se obramba, kot je bilo večkrat slišati, ne more znebiti občutka, da je tudi v tem primeru tako.

Tožilstvu so očitali tudi, da ne spoštuje ustavnopravnega postulata domneve nedolžnosti in da je dokazno breme prevalilo na obtožene. Stojan Zdolšek, ki zagovarja obtoženega Klavdija Godniča je dejal še, da obstajajo le indici, ki obtožene razbremenjujejo.

Obtoženi danes niso izkoristili možnosti, da pred izrekom sodbe še zadnjič nagovorijo sodišče, dejali so le, da se pridružujejo besedam svojih odvetnikov.

Obtožnica nekdanjega predsednika uprave Vzajemne Marka Jakliča in Franca Henigmana, ki je bil v upravi Vzajemne odgovoren za področje informacijske tehnologije, bremeni, da sta odobrila preplačilo dejanske vrednosti pogodbe s S&T za vzpostavitev informacijskega sistema v višini 551.213 evrov.

Denar naj bi potoval prek družbe S&T Slovenija in z njo povezanimi podjetji v tujini, na koncu pa prek več deset fiktivnih poslov končal na računu Jakličevega podjetja M-Kontakt. Denar naj bi se pozneje prelil v nepremičnine na Korčuli. Pri izvedbi načrta naj bi pomagala tedaj vodilna v podjetju S&T Klavdij Godnič in Sašo Berger.

Penko pa v sklenjeni pogodbi med Vzajemno in S&T ne vidi nič spornega, dokazov o njenem preplačilu namreč ni, prav tako naj bi pri tožilčevih trditvah o dogovarjanju za storitev kaznivih dejanja šlo za "špekulacije brez podlage". Matej Erjavec, ki zagovarja Henigmana, je ta domnevni dogovor označil za fantomskega.

Ostali zagovorniki pa ne vidijo povezave med izplačilom, ki ga je Vzajemna namenila S&T ter nakazili med S&T ter M-Kontaktom.

Penko zato ocenjuje, da je bil posel za Vzajemno ugoden, uprava pa da je ob sklenitvi podobe ravnala kot dober gospodar. Očitki o pranju denarja pa so zanj, kakor se je izrazil, brezpredmetni.

Tožilstvo je za Jakliča predlagalo štiri leta in enajst mesecev zapora, za Henigmana tri leta zapora, za Godniča tri leta in osem mesecev zapora za Bergerja pa tri leta zapora. Za vse je tožilstvo predlagalo tudi denarne kazni. Prav tako sta kot pravni osebi obtoženi podjetji S&T ter M-Kontakt. Za obe tožilstvo predlaga milijonsko kazen.

Sodnik Boris Gabrijel Hrovat bo sodbo izrekel v sredo ob 9. uri.