Črna kronika

Umrla najstarejša preživela holokavsta

STA/N.J.
24. 2. 2014, 08.51
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

V Londonu je v nedeljo v starosti 110 let umrla Alice Herz-Sommer, ki je veljala za najstarejšo še živečo žrtev holokavsta, zaslovela pa je tudi po zaslugi dokumentarnega filma, ki je nominiran za oskarja.

ecomonkey.blogspot.com

Herz-Sommerjeva je med drugo svetovno vojno dve leti preživela v koncentracijskem taborišču Terezin na Češkem, kjer je sojetnike zabavala z igranjem klavirja. Rodila se je leta 1903 v Pragi in je bila med drugim družinska prijateljica Franza Kafke.

Novico o njeni smrti, ki je sledila kratki bolezni, je v nedeljo sporočil njen vnuk Ariel Sommer. Vse do četrtka je 110-letna Alice še živela sama v svojem stanovanju v Londonu, nato pa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je po dveh nočeh v nedeljo umrla.

"O njej je bilo veliko napisanega, a za nas, ki smo jo najbolje poznali, je bila naša draga Gigi. Imela nas je rada, smejala se je z nami in cenila glasbo z nami. Bila je navdih in svet bo brez nje občutno revnejši," je ob smrti babice zapisal Ariel Sommer in dodal, da pa "so nebesa zdaj postala malce boljša".

ecomonkey.blogspot.com

Zgodba Herz-Sommerjeve je bila navdih za 38-minutni dokumentarni film "The Lady In Number 6: Music Saved My Life" (Dama v številki šest: Glasba mi je rešila življenje), ki je nominiran za letošnjega oskarja. V filmu Herz-Sommerjeva deli svojo življenjsko zgodbo ter izpostavi pomen glasbe in smeha za srečno življenje. V video posnetku na spletni strani filma je med drugim razkrila, da ji je glasba rešila življenje, in dejala, da je sicer Judinja, a da je njena religija Beethoven. "Nisem več tista prava jaz. Telo se ne more več boriti, kot se je v preteklosti. Mislim, da so to moji zadnji dnevi, a ni pomembno, saj sem imela tako lepo življenje," je med drugim še povedala.

Nacisti so med drugo svetovno vojno v taborišče Terezin deportirali kakih 140.000 Judov, od tega jih je 33.430 tam umrlo. Kakih 88.000 so jih iz Terezina premestili v Auschwitz in druga taborišča, kjer so jih večino pobili. Herz-Sommerjeva in njen sin Stefan sta bila med manj kot 20.000, ki so preživeli.