Dognanja sodobne znanosti pa ne le potrjujejo to dejstvo, ampak tudi zmerom bolj ugotavljajo, da je smejanje pogosto še zdravilnejše od mnogih oblik telesne vadbe, saj nekaj minut krohotanja dobro zmasira tudi naše notranje organe in ne samo trebušne mišice, ki se med smehom napnejo in okrepijo.

Ko se nam kdo prijazno nasmehne, se počutimo dobro in sprejeto. Naše razpoloženje se v trenutku vsaj nekoliko izboljša, čeprav smo bili morda prej nekoliko bolj čemerno razpoloženi. Ne le ljudje, tudi rastline in živali občutijo prijetne energije našega nasmeha in ljubeče naklonjenosti, ki ga prinaša s seboj. Človek, ki se smehlja, prinaša radost in milino v vsakdanje življenje drugih, sam pa živi veliko bolj ustvarjalno, harmonično, zabavno, srečno in zdravo.

Starodavni taoistični mojstri so poznali skrivnost in neverjetno zdravilno moč t.i. notranjega smehljaja. Toaistični mojster Mantak Chia pravi, da je smehljaj izraz ljubezni in izročilo energije. Deluje ogrevajoče in zdravilno kot prijetna glasba. Človek, ki se ne smehlja, izgubi svojo sposobnost dajanja in sprejemanja ljubezni, poleg tega pa je dojemljivejši za najrazličnejše bolezni, še posebej menda za želodčne razjede. Mantak Chia poroča o Normanu Cousinsu, izdajatelju revije Saturday Review, ki je s smehom odpravil resno obolenje veznega tkiva, tako da je gledal stare filme bratov Marx.

Smehljaj je tudi izvrstno preventivno sredstvo proti boleznim. Taoisti učijo, da trajni notranji smehljaj, smehljaj samemu sebi, zagotavlja dobro zdravje, srečo, harmonijo in dolgo življenje. Če se nasmehnemo sami sebi, je tako, kot bi se okopali v energiji ljubezni. Nasvet taoistov se glasi takole: ljubeče se smehljajte svojim življenjsko pomembnim organom. Kako? Najprej občutimo svoje oči. Zapremo jih in jih napolnimo z žarečim, ljubečim smehljajem. Sprostimo se inobčutimo, kako ta globoki smehljaj sije skozi naše oči. Iz oči se potem smehljamo navzdol v obraz, vrat, srce, krvni obtok, pljuča, trebušno slinavko, vranico, jetra, ledvice in nadledvične žleze. Nato naj se smehljaj prelije iz oči v usta, želodec, tanko črevo, debelo črevo in danko, tako da hkrati s smehljajem pogoltnemo tudi slino v ustih. Nazadnje se smehljajmo še vzdolž hrbtenice do trtične kosti. Naše oči so namreč povezane s celotnim vegetativnim živčnim sistemom, ki je nadalje povezan z vsakim organom in z vsako telesno žlezo. Ta povezava med očmi in živčnim sistemom nadzoruje celotni spekter naših čustev in neposredne fizične reakcije. S tem ko s pomočjo notranjega smehljaja sprostimo svoje oči, osvobodimo svojega duha nakopičene napetosti in ga pripravimo, da vso svojo razpoložljivo ustvarjalno energijo uporabi za izpolnjujoče življenjske naloge. Človek, ki vsak dan nekaj minut vadi tehniko notranjega smehljaja in se ljubeče smehlja svojim življenjsko pomembnim organom vsaj nekaj minut na dan, je usklajen s samim seboj in s svojo okolico, poleg tega pa je sposoben živeti povezano, v popolnem sozvočju z naravo in njenimi ritmi.

V taoističnih priročnikih boste našli podrobnejši opis same tehnike notranjega smehljaja.

NASMEH, ZOBJE
profimedia
nasmeh

Pri otrocih je smeh eno od prvih sredstev komunikacije s starši in z okolico. Otroci se smejejo in smehljajo spontano. Odrasli pa smo, kot ste najbrž že opazili, vse prepogosto obremenjeni s tem, kaj si bodo o našem sproščenem smehu mislili drugi, ali je situacija zares primerna, da se smejemo, morda nas ne bodo več jemali resno, če se bomo preveč smejali, ali so naši zobje dovolj lepi in beli, da si lahko privoščimo širok, sproščen nasmeh in podobne neumnosti.

Ljudje, ki se skupaj smejejo, občutijo pripadnost isti skupini. Ob smehu se krepi njihova medsebojna povezanost. V Greensvillu v Severni Carolini, ZDA, obstaja celo cerkev zdravilnega smeha, kjer je smejanje redni del vsake maše. Župnik Robby Faircloth pravi, da sveti smeh dokazano zdravi ljudi.

Komedija, umetniška zvrst, ki zavestno razvija smeh, je bila cenjena in priljubljena že od antičnih časov. Znanstveniki so ugotovili, da pri dojemanju humorja sodelujejo celotni možgani. Pri tem se njihovo delovanje harmonično usklajuje, um pa se bistri. Vsi razumski procesi postanejo budnejši in zavestnejši. Smeh pa tudi izrazito spodbuja in jača naš imunski sistem, saj pospešuje izločanje imunoglobulina A in tako povečuje število belih krvnih telesc, ki se vneto bojujejo proti vnetjem. Prav tako smeh sproži nastajanje t.i. limfocitov T.I., ki preprečujejo nastanek rakastega tkiva. Smejanje povečuje tudi količino endorfinov v telesu. Endorfini blažijo bolečine, preženejo depresijo in nam pomagajo do dobrega počutja. V nekaterih ameriških bolnišnicah so že zaposlili posebne skupine klovnov in šaljivcev, ki spravljajo bolnike v smeh, jih raztresejo in zabavajo. Raziskave so pokazale, da se je ležalni čas takšnih pacientov občutno skrajšal.

Nekateri zobozdravniki po svetu uporabljajo didušikov oksid, t.i. smejalni plin, kot neke vrste anestetik med zobozdravstvenimi posegi. Tako dosežejo, da se pacient sprosti in pomiri, bolečina pa se zmanjša za več kot petdeset odstotkov.

Že kot otrokom so nam vcepljali miselni vzorec, da se odgovorni odrasli ljudje pač ne valjajo po tleh od smeha v javnosti. Kvečjemu se v zadregi nekoliko nasmehnejo, ravno toliko, da za kakšen milimeter ali dva privzdignejo kotičke ustnic. Ljudje, ki se vseskozi smejejo, naj bi veljali za neresne, neodgovorne in nekoliko "premaknjene". Starši in vzgojitelji so nam pripovedovali o situacijah, kjer moramo zatreti in potlačiti svoj smeh. Tako so nas učili, sedaj pa je skrajni čas, da popolnoma zamenjamo ta miselni vzorec. Odločimo se, da bomo vseskozi gojili in krepili svoj smisel za humor in dovolili, da pride do polnega izraza. Spustimo svoj smehljaj v svoje življenje. Naj zažari v vsej svoji ljubeznivosti in zdravilni moči. Seveda smejanje ni isto kot nespoštljivo posmehovanje. Naši nameni naj bodo vseskozi pozitivni. Biti vesel in veder je v redu. Bodimo prešerni, radostni, srečni, igrivi. Odkrijmo igrivega, šaljivega otroka v sebi. Optimistično čustveno nagnjenje nam bo prineslo notranji mir, harmonijo in uspeh. Dovolimo si muzanje, smehljanje, smejanje, krohotanje, hihitanje. Poiščimo v sebi svoj pozabljeni smeh in ga razvijajmo, zavedajoč se njegove čudežne moči. Kakovost našega življenja se bo nenadoma vrtoglavo zvišala. Prežel nas bo nov občutek veselja, radosti, radoživosti, živahnosti, živosti, vedrine in vitalnosti. Zabavajmo se v prostem času in tudi pri delu. Naj nam bo vaše delo zabavno. Opravljajmo ga z veseljem in z lahkotnostjo. Sprostitev stresa s smehom nam pomaga k večji ustvarjalnosti in storilnosti pri delu. Helij smeha naj odvzame svinčeno težo iz naših skrbi, da se bodo dokončno razblinile in izginile. Na njihovo mesto naj se naseli veder smeh.

Podobna vsebina: Pričarajmo danes sebi in drugim dan prijaznosti