Astro

Na svetu ne obstaja zlo, ki bi nas lahko ubilo od zunaj

Nevenka Kamenik
14. 9. 2021, 10.00
Posodobljeno: 16. 9. 2021, 15.23
Deli članek:

Redki poznajo moč, s katero naše misli določajo vse naše življenje. Človeštvo živi danes še v veliki zmoti, ko misli, da duh marsikaj zmore, da pa ne zmore nikoli v vsakem pogledu vplivati na materialno življenje človeka.

dk
nevenka kamenik

Človeška misel namreč določa vso našo usodo, odloča o vsem materialnem in je zato zmožna naše okolje ter telo graditi ali rušiti. Duševnost je namreč edini resnični vzrok vsega materialnega. Kajti, če to ne bi držalo, misel na materijo sploh ne bi mogla vplivati.
Primeri hipnoze kažejo, da hipnotizirani po navadi nekritično sprejme vse, kar mu hipnotizer sugerira. Če mu reče, da je kos mrzlega jekla razbeljeno železo, bo hipnotizirani ob dotiku kože z mrzlim jeklom občutil bolečine in pojavile se bodo opekline, kakršne sicer povzroči vroče železo na človeški koži.

Nazorni zgodbi
Zdravniki se prav tako zavedajo moči misli pri svojih pacientih. Zgodba pripoveduje, da je pacient v bolnišnici trdil, da je pogoltnil svoje umetno zobovje, kar mu je povzročalo grozne bolečine v želodcu. Zdravnik mu je skušal to izbiti iz glave, toda zaman. Nazadnje pa je prispela žena, ki je s seboj prinesla umetno zobovje, katero je našla doma. Pacient je bil v hipu ozdravljen, zato je vstal, se oblekel in šel domov. Ali primer, ko so na smrt obsojenemu razložili, da mu bodo prerezali žilo odvodnico in bo tako brez bolečin umrl. Ko je ležal z zavezanimi očmi na operacijski mizi, so mu le na videz napravili zarezico na vratu, podstavili posodo, v katero je slišno kapljala voda. Moški je umrl. Zakaj? Verjel je namreč prav vse, kar so mu rekli oziroma sugerirali.


Domišljijske tvorbe
In kaj ti in podobni življenjski primeri dokazujejo? Da je misel oziroma miselna predstava tista, ki lahko zdravi ali ubija. Vedno je vzrok v naših mislih.
Na svetu namreč ni zla, ki bi nas lahko prizadelo od zunaj. Vsako zlo se mora šele ustvariti v naši lastni domišljiji. Zato se bojujemo vedno le zoper tvorbe naše lastne domišljije. Bojimo se samo strahov, ki so plod lastnega duha. In čim bolj se bojujemo zoper zlo, tem večje postaja. Martin Kojc pravi, da vso nesrečo povzroči ravno naše prizadevanje, da bi zlo preprečili in da nas nesreča doleti, kadar se trudimo za srečo. Vso to modrost pa so poznali že svečeniki starega Egipta, stare Grčije, Asirije, kot tudi zdravilci južnoameriških indijanskih plemen in šamani sibirskih praljudstev.
Tako počasi tudi današnji človek, ki je zaradi hitrega tempa življenja vse bolj oddaljen od svoje notranjosti, vendarle postopoma spoznava, da mora najprej spoznati in razumeti zakone duha, če si želi ponovno vzpostaviti notranje ravnovesje ter si tako ustvariti harmonično in srečno življenje.

Vas zanima, zakaj modri ljudje svojim mislim ne verjamejo več? Kliknite TUKAJ!