Prvaki slovenskega disco-punka Koala Voice so izdali svoj peti studijski album, z naslovom Auf Wiedersehen. Medijem so ga za pokušino v akustični verziji predstavili v Kinu Šiška, kamor se vračajo 17. oktobra, v vmesnem času pa jih lahko ujamete na kakšnem koncertu po Sloveniji. Pa tudi v tujini. Tam, med potjo, nekje med Nemčijo in Nizozemsko, so si izmislili tudi naslov za album – slišalo se jim je namreč spevno in zanimivo.
Kako bi opisali vašo novo ploščo?
Domen: Naša nova plošča je naša peta studijska. Je skupek starejših zapisov in novih emocij in izkušenj, ki smo jih pridobili v zadnjih letih, predvsem od izdaje naše prejšnje plate Plata. Na njej se je znašlo 10 pesmi, večino smo jih posneli v Ljubljani v Studiu Transformator z Zvonetom Kukcem, nekaj pa tudi v Studiu Metro.
Kako to, da ste se jo odločili izdati tudi v obliki CD-ja?
Manca: Smo zagovorniki tega, da za to, da album postane zaključena celota, potrebuje tudi fizično obliko. Do zdaj smo vse studijske albume izdali na CD-ju, Wolkenfabrik in Plato pa tudi na vinilu. Tudi Auf Wiedersehen bo dobil zapis na vinilu, kmalu izdamo datum, ko bo na voljo za naročila!
O albumu ste bili sicer tokrat bolj skrivnostni, saj za razliko od prejšnjih s svojimi oboževalci niste veliko delili. Zakaj ste se odločili za to?
Domen: Ne bi rekel, da smo bili kaj bolj skrivnostni kot po navadi. Nekaj časa je minilo od naše zadnje izdaje in čutili smo, da je čas za nove komade. Ustvarjali smo jo zadnje leto, v tem času tudi večkrat povedali, da se piše in snema. Je pa res, da smo ustvarjanje prilagodili dogodkom okoli nas in kar napeti koncertni turneji 2023.
Tudi zdaj vas čaka kar nekaj nastopov. Odrsko kondicijo za to že imate ali jo bo treba še nabrati oziroma se ta sproti nabira z nastopi?
Manca: Mislim, da si kondicijo redno ohranjamo, ni zares občutka, da se koncertna sezona kdaj zaključi. Zabavno bo v setlisto dodati nove komade in videti, kako zaživijo tudi v kontekstu koncerta. Slovensko klubsko sceno bomo preleteli v aprilu in maju, oktobra pa bomo z večjim koncertom v Kinu Šiška zakoličili turo Auf Wiedersehen.
Se imate ob pogostih druženjih kdaj tudi poln kufer?
Manca: Zadnje čase se ne vidimo tako pogosto. Vsaj ne vsi štirje člani naenkrat. Vsi skupaj smo večinoma, ko gre za band zadeve, sestanke, intervjuje, vaje, snemanja in koncerte. Večina nas je tudi zelo zelo vesela, ko se vidimo, in znamo manevrirati s karakterji in egi drug drugega. So pa seveda na momente trenja. Ampak tako kot povsod se jih tudi mi moramo naučiti spreminjati v razumevanje, pogovor in ljubezen.
Vas čaka tudi kakšno pakiranje kovčkov za pot v tujino?
Manca: Kovčki so vedno pripravljeni. Trenutno smo še v fazi dogovarjanja, tako da podrobnosti še nimamo, se pa zagotovo nekaj kuha.
Kdaj pa boste šli preverit, kako zvenijo koale v svojem avtohtonem okolju?
Domen: Vsake toliko nam kdo pošlje posnetek, kako zvenijo koale v resničnem življenju. Glede Avstralije pa čakamo povabilo, ki bo odtehtalo neprijetno razmišljanje o ogromnih pajkih, kačah, morskih psih, polžih itd. Drugače se z veseljem odzovemo tudi na daljše ture. (smeh)
Kaj pa vas še veseli poleg glasbe?
Manca: Uf, zelo veliko stvari, ki me zanimajo oziroma veselijo, so na tak ali drugačen način prepletene tudi z glasbo. Poleg koncertnih se z veseljem potikam tudi po gledaliških ali plesnih odrih, v zadnjih letih sem imela priložnost sodelovati s Plesnim Teatrom Ljubljana, z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Lutkovnim gledališčem Ljubljana, veselim se projektov tudi na tem področju. No, kadar ne delam, pa me v resnici najverjetneje najdete doma na vrtu ali pa na kakšnem hribu.
Domen: Tudi mene v prostem času zanimata gledališče in oder. Prav tako filmi, slikanje in poezija. Zdaj v malce zrelejših letih sem razvil afiniteto še do zanimivih starejših avtomobilov, sprehodov ob morju in sončnih zahodov.
