Avstralska risanka Bluey, ki je nepričakovano postala svetovna uspešnica, tako kot pred njo na primer Telebajski ali Pujsa Pepa, je dobila tudi slovensko sinhronizacijo in ime: Brina. Risanko o prikupni in nabriti šestletni Brini, ki živi z mami, očijem in štiriletno sestrico Binko, si lahko ogledate vsako nedeljo v Živ žavu na TV Slovenija ali pa pozneje na spletni platformi RTV Živ žav. O njej, poteku sinhronizacije, izboru risank, trendih na tem področju in zakaj je tako zelo pomembno, da si jih odrasli vsaj na začetku ogledajo skupaj z otrokom, smo se pogovarjali z urednico Otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija Martino Peštaj.
Od 10. marca lahko naši najmlajši v slovenščini gledajo svetovno uspešnico Bluey, ki je pri nas dobila ime Brina. Kaj risanko dela tako posebno?
V tej risanki je toliko topline, nežnosti in igrivosti, da me je povsem prevzela že ob prvem ogledu. Vse je na mestu: odlično napisane zgodbe, inteligenten humor, iskrivi dialogi. Pritegne otroke in starše in to je najboljše za spodbujanje skupnega gledanja. Dogodivščine so točno takšne, kot so pri nas doma, pri vas, povsod. V njej se vsi najdemo. Risanka me je nagovorila kot mamo in strokovnjakinjo in to se kljub ogromni ponudbi na trgu animacije ne zgodi pogosto. Želim si, da bi se otroci in starši ob njej skupaj na glas smejali.
Za to, da se, je zelo pomembna tudi dobra sinhronizacija. Kako ta poteka?
Risanke, ki jih izberemo, vedno sinhroniziramo v televizijskem sinhrostudiu za risanke, v katerem delata dva predana mojstra zvokovne obdelave. Ko izberem risanko in v oddelku za nakupe izpeljejo postopke nakupa, se odločim za prevajalca serije. Imamo odlične prevajalce za sinhronizacijo – to je posebna veščina, ki jo zmorejo le redki. Pri sinhronizaciji sodelujemo s samimi izjemnimi gledališkimi režiserji, ki pozorno vodijo igralce in skrbijo, da so interpretacije brezhibne, da dolžine stavkov v slovenščini ustrezajo odpiranju ust likov, da so vsi songi odpeti z zanosom. Delamo samo s profesionalnimi igralci, saj samo ti zmorejo to filigransko delo izpeljati od začetka do konca na enaki ravni. Pri zasedbi glasov ne želimo posnemati izvirnika, temveč iščemo igralce, katerih glas in interpretacija najbolj ustrezata liku iz risanke. Vsak lik snemamo posebej, tonski mojster pa nato vse glasove zmiksa v celoto. Vse naše sinhronizacije so v knjižnem jeziku, saj menimo, da le ta lahko ustrezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok. Sočnost prispevajo odlične interpretacije naših najboljših dramskih igralcev.
Glasovi slednjih ostanejo tudi po tem, ko njih ni več, denimo Jurija Součka ali Jerneja Šugmana. Koliko pa vam je to dragoceno?
Najbolj nas veseli, da prav vsi igralci res radi pridejo v naš studio in tam dajo v mikrofon najboljše, kar imajo in znajo. Uživajo, ko se vživijo v lik, in uživamo mi, ko jih poslušamo. Veliko jih je ustvarilo nepozabne vloge, ki se jih spominjajo generacije, ki so takrat gledale določeno risanko. Tudi Jurij Souček in Jernej Šugman sta pustila vsak svoj pečat, vsak ob svojem času. S hvaležnostjo se ju spominjamo. Njuni igrivi duši živita v likih risank še naprej.
Po kakšnih merilih pa izbirate risanke?
Risanke, ki jih izberem, morajo biti primerne za predšolske otroke: imeti morajo like, s katerimi se lahko otroci povežejo, vsebino, ki jim je blizu in privlačna, humor, ki ga razumejo in jih zabava. Ne smejo vsebovati nasilja, vsebine pa morajo biti v skladu z našimi vrednotami. Pomembna je tudi animacija, izbiram različne likovne podobe in tehnike animacije, ker verjamem, da se tako krepi estetski čut otrok. Otroci so namreč nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo: kakšna je vsebina, estetika, kako so v njej obdelana čustva, kakšen je jezik, interpretacija. Zame je najpomembnejša izbira kakovostnih vsebin, ki so primerne otrokovi starosti, in to, da je ob otroku vsaj na začetku vedno odrasla oseba, ki z njim gleda in mu je v oporo. In seveda, da je to le ena izmed pisane množice aktivnosti, ki jih ima otrok vsak dan na voljo.
Menite, da se tega starši dovolj zavedajo?
Naše risanke imajo sporočila ljubezni, prijateljstva, sodelovanja, sočutja, vključujejo pa tudi resne teme, ki obravnavajo odnose v družini, med sorojenci, prijatelji. V risankah je mogoče vse. Pomembno je, da risanke otroke jemljejo resno, da so zgodbe prikazane z vidika otrok in prikazujejo reči, ki so jim pomembne. Da otrokom odpirajo prostor, v katerem se dobro počutijo, jih opogumljajo in navdihujejo. Da jim sporočajo, da je čudovito, da so točno taki, kot so. In če odrasli uvidimo te preproste, a mogočne resnice, bo ta svet za vse nas veliko lažji in lepši. Zato vedno pravim: vzemite si čas in glejte risanke skupaj z otrokom. Ne samo da boste uživali, odprlo se vam bo okno v otroški svet, v njihove misli, čustva, strahove in skrbi, sanje in hrepenenja. In nenadoma si bosta z otrokom še bližje.
Katere ste vi najraje gledali s svojima fantoma?
Vsak sta imela svojo najljubšo risanko, vsak v svojem času: starejši je oboževal Knjigo o džungli (in se je malo tudi bal), mlajši pa je potoval po svetu z Reaktivčki. Z njimi je spoznal skoraj vse svetovne znamenitosti. Zdaj pa sta že v obdobju, ko ocenjujeta, da sta prerasla Živ žav in rada pobegneta na komercialne postaje. Tega jima ne zamerim, verjamem, da se s tem oblikuje njun širši pogled na medijske vsebine. Še posebno pa ne zato, ker mi vedno znova povesta, da je kakšna risanka ali pa sinhronizacija res slaba. Če jima je vzgoja z Živ žavom dala kritičen občutek za medijske vsebine, je moja naloga opravljena. V resnici pa velikokrat skupaj gledamo risanke v Živ žavu, prisede tudi najstnik. To je čar skupne aktivnosti, trenutek bližine, pa tudi dejstvo, da bo otroka dobra zgodba in navdihujoča animacija vedno pritegnila, ne glede na to, koliko je star.
Katera risanka je vam najbolj ostala v spominu iz otroštva?
Oh, jaz sem bila zvesta gledalka, oboževala sem vse, kar je ponujala nacionalna televizija: risanke in pozneje otroške igrane serije. V spominu nosim tiste, ki so mi bile najljubše, slišim uvodne pesmi in glasove ljubih likov, še močnejši pa je čustveni spomin na nedeljska jutra na kavču, pod odejo, ko sem si želela, da se Živ žav nikoli ne bi nehal. Sem pa res rada gledala risanko Robin in Rozi iz Školjčnega zaliva, iz katere se je, sumim, rodila tudi moja ljubezen do morja.
Kakšni pa so trenutni trendi na področju risank?
Risanke so vedno odsev časa, v katerem nastajajo, tako po vsebini kot tudi oblikovno. Sodobne se od preteklih bistveno razlijejo po razvoju animacije, ki jo je prinesla digitalizacija, montažni rezi so drugačni, tempo je hitrejši, prav tako dialogi, zato so sinhronizacije za igralce zahtevnejše … Po vsebini pa nosijo sporočila zdajšnjega časa. Prikazujejo, na primer, različne vrste družin, soočajo se z izgubami, nagovarjajo stiske današnjih otrok, govorijo na svoj način o kulturni raznolikosti, vse tako, da lahko otroci razumejo in sprejemajo. Ko vidim, koliko lepih in kakovostnih risank še vedno nastaja v studiih po svetu, sem mirna, ker vem, da za zdaj še vedno lahko našim otrokom ponujamo samo najboljše. Stvar okusa pa je, katera risanka je posameznemu otroku všeč. Vse nikoli niso vsem. In v tem je čar. Vsaka generacija otrok ima svoje najlepše risanke in vsak otrok ima svoj izbor. In tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne.
Kako pa ocenjujete risanke slovenskih ustvarjalcev?
Sem velika oboževalka slovenske animacije. Mislim, da imamo pri nas izjemne ustvarjalce, ki se kljub naši majhnosti in pomanjkanju sredstev predano ukvarjajo z animacijo. Vesela sem, da RTV Slovenija vsako leto kot koproducentka podpre nekaj animacijskih projektov, ki jih potem ponosno predvajamo v posebnih terminih, med prazniki ali počitnicami, ko je gledanost najvišja. Tako so nastale animirane serije za otroke Maček Muri, Koyaa, Tako zraste ..., Princ Ki-ki-do in druge ter izjemni filmi za odrasle, kot je na primer povsod nagrajevani Steakhouse.
Prihajajo kakšne nove ali nove epizode že obstoječih risank slovenskih ustvarjalcev?
Prihajajo slovenske in tuje! Letos si bomo lahko pogledali zadnjo epizodo Mačka Murija – Ples, spoznali nove živali iz serije Tako zraste … in videli še nekaj drugih odličnih avtorskih kratkih animacij. Imamo pa tudi lep nabor tujih risank: maja prihajajo dinozavri, Vegezavri, ki so iz zelenjave in sadja. Otroke spodbujajo k zdravi prehrani. Pripravljamo Hrabre zajčke, nove epizode Malega Timoteja in seveda tudi novi božični spešl po knjigi Julie Donaldson in Axla Schefflerja. Naj izdam skrivnost: letos prihaja Tigrček taček, ki bo pravkar tudi knjiga! strezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok.
