Mobilna verzija
06:01 19. november 2017

VIDEO: Na otoku groze izkopali več kot sto okostij

R.T.
0 Posodobljeno: 17:20 / 14.11.2017

Pod površjem slikovitega otoka z vzdevkom »Murder Island« se skriva brutalna in krvava preteklost, ki jo še vedno raziskujejo.

Batavia’s Graveyard, murder island

Na otoku jih je pričakala kruta smrt. Foto: Youtube/60 Minutes

Znanstveniki 400 let po prvem in največjem množičnem pokolu v Avstraliji še vedno odkrivajo človeška okostja, ki se skrivajo pod površjem malo znanega otoka »Murder Island«. Da bi ugotovil, kako so žrtve živele in umrle, se je na kraj zločina v spremstvu nizozemskih in avstralskih arheologov vrnil poročevalec Liam Bartlett.

Upor in posledični pokol, ki se je leta 1629 zgodil na nizozemski ladji Batavia, predstavlja eno najbolj krvavih epizod na avstralskih tleh. Batavia je med svojo potjo skrenila s poti in trčila v greben v bližini otočja Houtman Abrolhos, skupine 122 otokov v indijskem oceanov. Med samim brodolomom je utonilo približno 40 oseb, medtem ko je tiste, ki so se uspeli rešiti na bližnji otok Beacon Island, pozneje poimenovan »Batavijino pokopališče« oziroma »Murder Island,« pričakala grozljiva usoda. Uporniki z ladje so med čakanjem na rešitelje v obdobju treh mesecev umorili 125 moških, žensk in otrok, pri čemer so nekatere ženske pustili pri življenju, da so jih lahko posiljevali in mučili. Poznavalci krvavo dogajanje radi postavljajo ob bok knjižni uspešnici »Gospodar muh«, le da gre tokrat za resnično zgodbo.

ladja, batavia

Batavia je iz še vedno neznanega razloga skrenila s poti. Foto: Youtube/60 Minutes

»Zdi se mi zanimivo, da grobovi niso obrnjeni v isto smer. Očitno smo na pokopališču, vendar so bili vsi umrli pokopani na različne načine,« je navedbe arheologa Ala Pattersona za televizijski program 60 minutes povzel Bartlet. »To je okostje moškega. Kosti so zelo čvrste. Veliko znakov kaže na precej močno mišičevje,« pa je eno od okostij opisal Dan Franklin, biološki antropolog oziroma »zbiralec kosti«, kot jim pravijo ljubkovalno.

Morilski uporniki, ki so jih pozneje le odkrili, so sicer vsi končali na vislicah, še vedno pa ni znano, koliko ljudi je na otoku sploh pokopanih.

Vaš prispevek