»Zmagali smo, prevzeli smo oblast in obljubljam, da bomo novo vlado sestavili v zelo kratkem času.« Bakir Izetbegović, predsednik SDA
Bosna in Hercegovina je dvajset let po koncu državljanske vojne država na robu propada. Daytonska ureditev se je izkazala za neuspešno, tri entitete (hrvaška, bošnjaška in srbska) pa so vse bolj razdeljene. Gospodarska kriza je močno udarila po državi, revščina je vse hujša, državo pa pretresajo hudi korupcijski škandali, v katere so vpleteni najvišji državni uradniki. Vodje treh entitet se že vse od konca krute vojne pred skoraj dvajsetimi leti niso uspele dogovoriti okoli ključnih vprašanj, potrebnih za razvoj države, in o njeni evropski integraciji. Takšno ravnanje politikov je dodobra pripomogla k temu, da je Bosna in Hercegovina danes ena najrevnejših držav v Evropi. Letošnje volitve bi po mnenju mnogih morale biti očiščevalne volitve, volitve, na katerih bi bosanski državljani morali jasno reči, da se s tako politiko ne strinjajo in da si želijo svežega vetra. Ljudje so razočarani nad odnosom države, kar potrjuje tudi izjava sarajevske upokojenke Mirsade Grgo (64), ki je dejala, da »v tej državi nič ne deluje, prepuščeni smo sami sebi in naši iznajdljivosti«. A želje po spremembah ljudje vsaj za zdaj še niso pokazali. Vnovič so namreč velike zmagovalke volitev nacionalne stranke.
»Žal mi je, da je naša kandidatka izgubila tekmo za članico predsedstva federacije. Od začetka smo vedeli, da bo to zelo napeta volilna tekma.« Milorad Dodik, predsednik SNSD
Po prvih neuradnih izidih, ki jih je objavila centralna volilna komisija, je bil zdajšnji član predsedstva Bakir Izetbegović (SDA) znova prepričljivo izvoljen za člana predsedstva, za hrvaškega člana predsedstva pa najbolje kaže Draganu Čoviću (HDZ BiH), ki je svojo zmago označil za »dominantno«. Veliko bolj napeta je bila volilna tekma za srbskega člana predsedstva, za katerega sta se spopadla aktualna predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović (SNDS) in Mladen Ivanić (SNDS). Neuradno je za pičlih tisoč glasov novi član predsedstva postal ravno Ivanić in poskrbel za veliko presenečenje. V Republiki srbski so obenem volili tudi predsednika republike. Glasovanje je pokazalo globoko razdeljenost volivcev na podpornike vladnega Zavezništva neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki ga vodi aktualni predsednik entitete Milorad Dodik, in združene opozicije pod vodstvom Srbske demokratske stranke (SDS). Po 99,99 odstotka preštetih glasov naj bi po poročanju časopisa Nezavisne novine za Dodika glasovalo 300.128 volivcev, za njegovega protikandidata Ognjena Tadića pa 289.680 volivcev.
»Tako imenovani bolgarski voz je hudo kaznivo dejanje, za katerega je predvidena do petletna zaporna kazen.« Suad Arnautović, član centralne volilne komisije
Iz veliko volišč po vseh državi pa medtem poročajo o hudih nepravilnostih in poskusih prevar. Na nekem volišču v osrednji Bosni in Hercegovini je bilo denimo v volilni imenik vpisanih celo 40 že umrlih oseb. Na volišču v Sanjskem mostu sta se stepla dva opazovalca, v Tesliću pa so zaradi tako imenovanega bolgarskega voza, ko ljudem ob prihodu na volišče dajo že izpolnjeno glasovnico, ki jo nato – namesto »prave«, ki bi jo izpolnili sami – odvržejo v volilno skrinjico, morali posredovati možje v modrem. Poleg tega je veliko volivcev razkrilo, da so jim pred volišči neznanci ponujali 20 konvertibilnih mark, v zameno pa bi morali glasovati za »pravega« kandidata. V BiH so sicer volili tudi člane predstavniškega doma BiH, v bošnjaško-hrvaški entiteti in Republiki srbski pa člane parlamenta, in kantonalne skupščine, neuradni rezultati pa naj bi bili znani jutri.
