Obrnili smo se na resorno ministrstvo za okolje in prostor, na katerem so nam obširno odgovorili, da je tako imenovani novi »davek na dež« precej zavajajoč.
V skladu z Zakonom o varstvu okolja je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode spada v javno službo tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z javnih površin in streh, če se ta odvaja v javno kanalizacijo.
Obveznosti izvajalca in uporabnikov
Izvajalci javne službe in občine imajo predpisane tudi obveznosti za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, seveda pa imajo to možnost tudi uporabniki storitev – lahko poskrbijo, da se padavinska odpadna voda s streh ne odvaja v javno kanalizacijo, če imajo za to tehnično možnost in če to izvedejo v skladu s predpisi.
Način oblikovanja cen storitev
Predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe, urejajo tudi oblikovanje cene storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh. V zdaj veljavni Uredbi je natančneje določeno ločeno oblikovanje cen za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh, predvsem iz razloga, da storitev dejansko plačujejo tisti uporabniki, ki jo tudi uporabljajo.
Pomembno je poudariti, da pred tem izvajalci javne službe teh stroškov niso ločevali in so bili tako ali drugače vključeni v enotno ceno odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Zato je v obeh predpisih tudi določba, da dokler izvajalec javne službe ne vzpostavi ustrezne evidence streh, cene za to storitev ne more oblikovati in zaračunavati. Tako se lahko obračunavanje storitev začne ob pogoju, da se storitev dejansko izvaja, da ima izvajalec javne službe vzpostavljeno ustrezno evidenco in da ima tudi ceno oblikovano in potrjeno skladno z veljavnimi predpisi.
Oblikovanje nove cene odvajanja in čiščenja deževnice vpliva na ceno odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki jo plačujejo uporabniki, zaradi česar mora izvajalec javne službe pripraviti elaborat, ki natančno določa porazdelitev stroška obratovanja infrastrukture in izvajanja storitve.
Poudariti je treba, da v skladu z zgoraj navedenimi dejstvi ne gre za davek na deževnico, ampak za oblikovanje cene za storitve odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode. Ureditev odvajanja in čiščenja deževnice je naloga lastnikov objektov in površin in se lahko uredi na različne načine. Če se odločijo za odvajanje deževnice v javni kanalizacijski sistem, postanejo zavezanci za plačilo storitve.
Tiste župane, ki vodijo lokalne skupnosti, kjer še niso primerno ukrepali glede odvajanja meteornih vod, torej čaka veliko dela. Dejstvo je, da pravna osnova za ureditev teh zadev že obstaja, da na meteorni kanalizaciji nastajajo vzdrževalni stroški, da zakonske obveznosti zadevajo izvajalca in uporabnike, da obstaja način oblikovanja cen teh storitev, da morajo lokalne skupnosti vzpostaviti ustrezne evidence o velikosti streh uporabnikov in pripraviti elaborat za razdelitev stroškov. Brez vsega tega lokalne skupnosti ne smejo pošiljati uporabnikom novih položnic.
