Slovenija

Afera Patria - kronologija

M.K./STA
13. 2. 2017, 13.13
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno večjih afer v samostojni Sloveniji.

STA
Ivan Črnkovič, Tone Krkovič in Janez Janša

Po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je minuli teden potrdilo odločitev o zastaranju zadeve Patria, je danes višje sodišče odločilo tudi po ponovljenem postopku v zadevi Patria II ter potrdilo obsodilno sodbo za Petra Zupana in Jureta Cekuto.

13. julij 2004: Državni zbor je sprejel splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki je predvideval nakup 135 srednjih bojnih kolesnih vozil. Vozila naj bi predstavljala osnovno bojno sredstvo motoriziranih bataljonov.

20. avgust 2004: Direktorat za logistiko ministrstva za obrambo je z družbo Viator&Vektor podpisal pismo o nameri, v katerem ministrstvo ugotavlja, da je skupina Viator&Vektor lahko ustrezen partner Slovenski vojski pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednja težka oklepna bojna vozila.

12. junij 2006: Ministrstvo za obrambo je na razpisu za dobavo pehotnih bojnih vozil (oklepnikov 8x8) za Slovensko vojsko izbralo podjetje Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria. Čez pol leta so ministrstvo, Rotis in Patria podpisali pogodbo in sporazum o protidobavah ter vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je bil vreden dobrih 278 milijonov evrov.

2. september 2008: Finska televizija YLE je predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je objavila, da naj bi takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša od Patrie prejel podkupnino. Janša je zaradi objave sprožil pravdni postopek, a je na drugi stopnji izgubil.

25. marec 2009: Policija je na več lokacijah po Sloveniji izvedla hišne preiskave. Nekaj dni pozneje so policije Finske, Avstrije in Slovenije podpisale tristranski sporazum, s katerim so ustanovile skupno komisijo, ki naj bi omogočila lažjo izmenjavo podatkov pri preiskovanju suma podkupovanja v zadevi Patria.

15. december 2009: Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je vložila obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Sodišče ju je pozneje oprostilo.

5. september 2011: Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začelo sojenje zoper poslovneža Walterja Wolfa, nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in predsednika SDS ter nekdanjega premiera Janeza Janšo. Obtožni predlog jih je bremenil kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Vseh pet je krivdo zanikalo, Wolf in Zagožen sta bila kasneje izločena iz postopka. Prvi je odšel v Kanado, kjer so ga prijeli, a je obravnava izročitve razpisana šele 13. julija, torej mesec dni pred zastaranjem primera. Zagožen pa je po hudi bolezni umrl.

18. januar 2012: Na dunajskem deželnem sodišču se je začelo sojenje peterici, ki je bila med drugim obtožena podkupovanja in industrijskega vohunjenja. Sodišče je sodbo izreklo 5. aprila 2013. Prvoobtoženi Wolfgang Riedl je bil spoznan za krivega v več točkah obtožnice, med drugim za podkupovanje v Sloveniji. Trije soobtoženi so bili oproščeni, Walterju Wolfu pa zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.

5. september 2012: Ministrstvo za obrambo je s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum o ureditvi razmerij glede nakupa osemkolesnih oklepnikov, po katerem Slovenija ne bo več nabavljala vozil. Slovenija tako ostaja pri 30 patrijah.

18. december 2012: Finsko tožilstvo je vložilo obtožnice zoper šest nekdanjih vodilnih uslužbencev Patrie, in sicer zaradi podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji oklepnikov v Sloveniji. Zoper enega je bila obtožba zaradi zastaranja umaknjena, ostali pa so bili 30. junija 2015 dokončno oproščeni obtožb.

15. maj 2013: Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil opravljen predobravnavni narok v t. i. zadevi Patria II. Oba obtožena, upokojeni brigadir Peter Zupan, ki mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja, in slikar Jure Cekuta, ki naj bi Zupana napeljeval k zlorabi položaja, sta krivdo zanikala.

5. junij 2013: Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je Janšo, Krkoviča in Črnkoviča spoznala za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je obsodila na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

14. april 2014: Ljubljansko okrožno sodišče je Zupana spoznalo za krivega zlorabe položaja, Cekuto pa napeljevanja k zlorabi položaja. Slabo leto kasneje, 11. marca 2015, je višje sodišče sodbo potrdilo. Cekuta je bil obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora, Peter Zupan pa na dve leti in pol.

28. april 2014: Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria.

9. maj 2014: Janšev odvetnik Franci Matoz je na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zoper sodbo, vendar so jo ustavni sodniki zavrgli z ugotovitvijo, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso take, da bi se o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Janša je malo pred odločitvijo ustavnih sodnikov na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, sledila sta mu tudi Krkovič in Črnkovič. Senat vrhovnega sodišča je konec septembra 2014 zahteve za varstvo zakonitosti zavrnil. Trojica se je zato znova obrnila na ustavno sodišče.

20. junij 2014: Janša je nastopil zaporno kazen, na poti v zapor ga je spremljala množica podpornikov. Julija se mu je pridružil še Krkovič, konec oktobra pa Črnkovič.

23. april 2015: Ustavno sodišče je razveljavilo sodbe v zadevi Patria in sklenilo zadevo vrniti v ponovno odločanje na Okrajno sodišče v Ljubljani. Črnkovič in Krkovič sta nemudoma zapustila zapor, Janša ga je zapustil že pred tem, saj je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo izvrševanje kazni.

7. september 2015: Zadeva Patria je po odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča zastarala. Janša se je na odločitev pritožil, a je v začetku decembra višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo.

6. april 2016: Javnosti je postala znana odločitev vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo sodbo višjega sodišča o potrditvi obsodilne sodbe v zadevi Patria II. Vrhovni sodniki so ugotovili, da višje sodišče ni izpeljalo dokaznega postopka o dokumentu, ki mu ga je Zupan predložil tik pred odločanjem o pritožbi, s čimer je Zupanu kršilo pravico do obrambe. Zupan, ki je prestajal dvoinpolletno zaporno kazen, je bil izpuščen iz zapora, Cekuta pa je ostal v zaporu, saj je prestajal kazen zaradi davčne utaje.

30. september 2016: Višje sodišče v Ljubljani je začelo javno obravnavo pritožbe na prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria II. in sklenilo, da bo pred dokončno odločitvijo izpeljalo dokazni postopek o dokumentu, ki se je pojavil kmalu po obsodbi na prvi stopnji in naj bi domnevno razbremenjeval obsojenega brigadirja Zupana. Sodni senat je sicer februarja zavrnil vse dokazne predloge obrambe.

10. februar 2017: Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti, ki jo je ta vložil zaradi odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja zadeve in potrdilo odločitev o zastaranju. Janšev odvetnik Franci Matoz je napovedal vložitev zahtevka za odškodnino.

13. februar 2017: Sodni senat ljubljanskega višjega sodišča je zavrnil pritožbo Petra Zupana in Jureta Cekute v zadevi Patria II. S tem je vnovič potrdilo obsodilno sodbo zaradi zlorabe položaja zoper Zupana oziroma napeljevanja k zlorabi položaja zoper Cekuto.