Slovenija

Stranišče so projektirali še v tolarjih

L.M.
28. 2. 2016, 20.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Prebivalci šentjernejskih vasi Orehovica, Cerov Log, Dolenje Mokro Polje, Tolsti Vrh, Pristava, Loka in Gorenja Stara vas so zadovoljni, da imajo na pokopališču v Orehovici mrliško vežico. Še bolj bi bili, če bi imeli ob vežici tudi stranišče. A nič ne kaže, da bi se jim ta želja kmalu uresničila.

Lidija Markelj
Jože Brulc in Franc Jakše ne verjameta, da bo vežica v kratkem dobila sanitarije.

Čeprav je mrliška vežica že precej dotrajana, saj so jo pridobili leta 1984 z obnovo nekdanje »totenkamre«, vendarle služi svojemu namenu. Objekt se je sprva večinoma uporabljal za skladišče opreme, potem pa so v njem uredili prostor za slovo od pokojnika, sploh odkar za pokopališko in pogrebno dejavnost skrbi koncesionar. A kaj ko poslovilni objekt nima sanitarij! Te bi bile nujno potrebne, saj se morajo zdaj ljudje znajti, kot vejo in znajo. Največkrat za uporabo stranišča prosijo bližnje sosede. A tako res ne gre, zato so tudi občinski svetniki z območja omenjenih vasi že ničkolikokrat pobarali šentjernejsko občino, naj poskrbi za to. V tem mandatu je ta problem denimo večkrat izpostavil Jože Simončič. Pa se ni zgodilo še čisto nič.

Lidija Markelj
Sanitarije je treba nujno urediti. Zdaj se morajo ljudje znajti, kot vejo in znajo. Največkrat za uporabo stranišča prosijo bližnje sosede.

»Tri mandate smo dajali krajevni samoprispevek za vežico in parkirni prostor, pa v Orehovici ni bilo storjenega skoraj nič. Očitno so denar porabili v Šentjerneju,« je do prejšnjega župana kritičen Franc Jakše, včasih skrbnik mrliške vežice. Dodaja še, da imajo od obnovljene ceste skozi vas z očitno nepravilno rešenim odvodnjavanjem ob deževju hude težave s poplavami. Opozarjajo, a se ne reši nič.

Kot pove Jože Brulc, nekoč tudi sam občinski svetnik, je bil za orehovško mrliško vežico denar v proračunu rezerviran že trikrat – prvič še v tolarjih, a se ni postorilo, kar je bilo načrtovano. Ker krajani, ki uporabljajo to pokopališče in vežico, resnično želijo, da se stvari premaknejo, so nedavno ustanovili gradbeni odbor – poleg Brulca ga sestavljajo še Martin Andrejčič z Dolenjega Mokrega Polja, Miro Conta s Tolstega Vrha in Jože Škrbec iz Orehovice. Odbor je ob sprejemanju proračuna občine Šentjernej za letošnje leto pripravil amandma in z njim predlagal zagotovitev denarja za dograditev in ureditev sanitarij, a je bil zavrnjen – pač niso izpolnili formalnega predpogoja in povedali, od kje v proračunu bi ta denar vzeli.

Na pokopališču zmanjkuje grobnih polj

Osem novih grobnih polj bodo pridobili še letos. Predvidena je namreč obnova spomenika NOB in zmanjšanje ploščadi, prestavitev spominskega stebra in obnova črk, kar bo enostavneje tudi za vzdrževanje. Občina je takemu amandmaju združenja borcev za vrednote NOB prisluhnila. Za to bo potrebnih skoraj 2500 evrov. 

Zbrani v odboru, razočarani nad takim odgovorom občine, menijo, da bi bili zavrnjeni tudi v primeru, če to jasno navedli. Najbolj jih boli, ker ne gre za neke velike vsote – kot so izračunali sami, bi potrebovali največ okrog štiri tisoč evrov za dozidavo sanitarij. Te bi bile velike meter in pol krat tri metre, večino dela so pripravljeni opraviti sami, prostovoljno. Obenem bi v vežici opremili sobico za svojce pokojnika, ki je zdaj čisto prazna – potrebni so vsaj miza, klopi, štedilnik in kaka omarica, saj morajo zdaj to ljudje voziti od doma.

Brulc pravi, da bi denar za njihove potrebe moral ostati še od lani, ko je bilo v proračunu za Orehovico namenjenih deset tisoč evrov – za štiri tisočake so res uredili parkirišče nasproti pokopališča, preostanek pa je očitno šel nekam drugam. Občina je menda nekoč razmišljala o gradnji nove mrliške vežice in širitvi pokopališča, zato je odkupila nemalo zemljišč v bližini, kjer je na enem delu zdaj urejeno parkirišče, preostalo pa oddaja v najem in čaka na boljše čase. Ker so prebivalci Orehovice in okoliških vasi prepričani, da se to prav kmalu še ne bo zgodilo, od občine pričakujejo vsaj dograditev sanitarij oziroma, če tudi to ni mogoče, vsaj postavitev začasnega kemičnega prenosnega WC-ja, in to čim prej.

Šentjernejski župan Radko Luzar problem pozna in razume stisko ljudi, zato upa, da bodo težave rešili in potreben denar morda našli iz naslova tekočega vzdrževanja pokopališč in vežic. Boji pa se, da bi bili s prizidkom, čeprav je majhen, stroški večji, kot pravijo v gradbenem odboru. Projekta se namreč brez gradbenega dovoljenja verjetno ne morejo lotiti, ob tem pa se bo občina pozanimala tudi na zavodu za varstvo kulturne dediščine, ali je pokopališki objekt pod kakim režimom varovanja.