Slovenija

Škofjeločani na Spodnjem trgu bodo začeli vlagati odškodninske zahtevke

STA
23. 2. 2016, 11.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Prebivalci Spodnjega trga in drugih delov Škofje Loke, ki so dolga leta trpeli gost tranzitni promet, so se v ponedeljek znova zbrali na sestanku, kjer so odvetniku že začeli predajati izpolnjene vprašalnike za vložitev odškodninske tožbe. Kaže, da se bo za tožbe proti državi odločilo okoli 100 krajanov.

STA
Prebivalci Spodnjega trga v Škofji Loki so dolga leta prenašali hrup.

Škofjeločane so že 10. februarja obiskali predstavniki civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto, ki je v letih od 2007 do 2012 pomagal prebivalcem Podravja pri pridobivanju odškodnin za negmotno škodo zaradi dnevne izpostavljenosti prekomernim emisijam, kot so hrup, izpušni plini in tresljaji.

Kot so ugotovili, so bili tudi v Škofji Loki pred lanskim odprtjem poljanske obvoznice prebivalci več desetletij podvrženi prekomernemu hrupu. Zato od države lahko terjajo odškodnino. 72. člen ustave namreč pravi, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakon pa določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo.

"Po naših izkušnjah so možnosti, da bodo tudi Škofjeločani prejeli odškodnine, zelo dobre," pravi predstavnik civilne iniciative Miklavž za Ptujsko cesto Robi Rus, ki se je udeležil tudi drugega sestanka v ponedeljek zvečer. Na njem so številni oškodovanci odvetniku že predali izpolnjene vprašalnike, nekateri pa jih bodo poslali še po pošti.

Računa, da se bo za tožbe odločilo okoli 100 ljudi, poleg tistih s Spodnjega trga tudi nekateri iz Zminca in Podpulfrce. Tako se bodo prebivalci v velikem številu odločili za odškodninske tožbe. Čeprav se te vlečejo več let, zmaga ni povsem zagotovljena, potrebno je plačati izvedeniško mnenje, odškodnine pa se običajno gibljejo od 2000 in 3000 evrov na osebo.

"Predvsem je bolj pomembno, da se s tem na nek način malo kaznuje državo za njeno neodgovorno ravnanje," je ocenil Rus in poudaril, da so na Direkciji RS za infrastrukturo dobro vedeli, da tranzitni promet skozi Škofjo Loko narašča, a država ni ukrepala in je z gradnjo obvoznice odlašala.

Sedaj je ta vendarle zgrajena, vendar prebivalci Spodnjega trga s prometno ureditvijo skozi mestno jedro še niso zadovoljni. Pred kratkim je sicer stopila v veljavo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro, vendar se težkih tovornjakov s tem niso rešili.

Na škofjeloški občini pričakujejo, da bodo po vzpostavitvi navedenega prometno-varnostnega ukrepa pristojne državne službe staro regionalno ceste tudi kmalu prekategorizirale in prenesle v občinsko upravljanje.

Prebivalci se zavzemajo za omejitev tovornega prometa, ko bo občina postala lastnica ceste, pa jo lahko povsem zaprejo za tovorni promet in ga preusmerijo na obvoznico, ki je temu tudi namenjena. Do konca tega meseca bodo na občini pripravili predlog celovite prometne ureditve območja stare regionalne ceste, ki ga bomo občanom predstavili 10. marca