V globokih nedrjih portala državnega zbora nevsiljivo ždi magnetogram 42. nujne seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Na zahtevo poslanske skupine NSi so jo sklicali 16. oktobra 2016, trajala je slabe tri ure in pogovarjali so se o »problematiki poročil za prehransko obravnavo bolnikov in starostnikov v domovih za starejše občane«. Odpreti so hoteli, so povedali, »razpravo o primernem nivoju oskrbe starostnikov v domovih za starejše«. In so jo odprli, oh, pa še kako so jo odprli, vrata so šla s treskom narazen: citirali so dokument iz leta 2015, v katerem piše, da je od 35 do 85 odstotkov starostnikov v domovih za starejše podhranjenih.

Vaša babica, mama, teta hodi lačna spat.

Iz priloženih dokumentov je razvidno, da ni jasno določeno, kdo naj bi izvajal nadzor in kdo izrekal ukrepe ob ugotovljenih nepravilnostih. Vsi običajni osumljenci se izrekajo za nepristojne za ukrepanje. Vsaka od institucij – inšpekcija za delo, zdravstvena inšpekcija, uprava za varno hrano – pravi, kdo, jaz? Jaz že ne.

Medtem pa vaš dedek, oče, stric hodi lačen spat.

Potem so povedali, da navedeni podatki povzemajo mednarodne raziskave, ker lastne nimamo. In da podhranjenost ni nujno stvar premajhnih porcij, lahko je tudi posledica neustreznega hranjenja. Ali bolezni, povezanih s starostjo. Ali pomanjkljivega zobovja. Ali motnje hranjenja, motnje požiranja, demence, nezmožnosti samohranjenja.

Dedki in babice so pa še vedno podhranjeni in popolnoma nepomembno je, ali so lačni zaradi premajhne porcije ali pa zato, ker si preobremenjeni podplačani negovalci ne morejo vzeti časa, da bi jih pošteno nahranili, kadar se ne morejo sami.

Še bolj potem so se pričkali in lasali, kakšen je resnični odstotek podhranjenih – kot da ni že en sam podhranjen starostnik preveč –, pa kdo naj plača prehranska dopolnila, svojci ali država, in kdo naj nad vsem skupaj bedi z budnim očesom.

In dlje ko berete, bolj postaja očitno, da se ne gre zanašati na državo, država s svojimi posvetovanji in delavnicami ne bo ničesar rešila, ne kmalu, če ji ne začnemo mi, svojci, mi, bodoči oskrbovanci v domovih starejših, neizprosno, nepopustljivo, neutrudno dihati za ovratnik. Kadar je pritisk dovolj velik, se zna namreč država presenetljivo hitro obrniti. In bo pod dovolj močnim pritiskom nedvomno rešila iz vic medresornega »usklajevanja« in »popravljanja« tudi tisti tako zelo pričakovani, tako krvavo potrebni zakon o dolgotrajni oskrbi.

Da to ni vaš boj? Da se vas to ne tiče, ker nimate nikogar v domu? Ni res – še kako se vas tiče. Prej ali slej bo nekdo, ki vam je drag, pristal v »domu počitka«. In nekoč, morda še ne kmalu, a nekoč, se bo zgodilo tudi vam. In zato s tem, ko se zdaj vpletete, ko zahtevate spodobno obravnavo starejših, ko od države zahtevate ustrezne zakone z ustreznimi normativi – bodimo dramatični, zakaj pa ne? – rešujete tudi svoje življenje, svojo prihodnost. Svoje dostojanstvo, svojo dostojno jesen.

Ah, kaj se je zgodilo po tisti seji, sprašujete?

Nič. Več kot leto dni pozneje babica še vedno hodi lačna v posteljo.

Magnetogram – ki bi moral postati obvezno branje za vse – je javno dostopen na spletnem naslovu www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VII&type=pmagdt&uid=75524FF8CAB14B92C125806D00418394

»Jaz mislim, da si naši ljudje, naši seniorji, naši starejši pa vendarle zaslužijo neko dostojno preživetje, ne da jih nekdo ožema za denar in na njihovih hrbtih dela biznis. Jaz mislim, da je to popolnoma nedostojno. Mislim, da je to popolnoma neskladno s kakršnokoli razumsko utemeljitvijo socialne države, tako da koncesije, zasebništvo iz oskrbe starejših je potrebno izgnati in zagotoviti kvalitetno javno oskrbo. Pri čemer svojo vlogo igra tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, da so ljudje v položaju, da plačajo pošteno ceno za storitev. Nikakor ne, da se to izvede na način komercialnega zavarovanja, kot imamo na primer že zdaj v zdravstvu dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je hkrati in nepravično in neučinkovito. Ne, ta stvar mora biti narejena na način javne dajatve. Samo na tak način bomo dosegli, da se ta sredstva dejansko rabijo pravično, in da se rabijo namensko, in da se rabijo učinkovito. /.../ Profitna mašinerija pri oskrbi starostnikov ne sme imeti nikakršnih prstov zraven. Pika. Pika!«

Poslanec Miha Kordiš