Z lističem v žepu sem jo mahnil na obhod skozi prodajalne s semeni. Kar nekaj nas je bilo, ki smo stikali med policami in iskali svoje priljubljene in preizkušene sorte vrtnin. Med njimi je bila tudi mamica z dvema otrokoma, ki mi je potožila: »Zakaj tudi v manjših pakiranjih in vrečkah še vedno prodajajo semena, tretirana s pesticidi? Kupiti želim 5 kg netretiranega semenskega krompirja za svoj vrt, pa ga nimajo. Soseda je lani kupila z imidaklopridom tretiran krompir in ga je potem rezala in sadila z golimi rokami. Imidakloprid je insekticid, živčni strup, ki je bil zaradi pomora čebel isto leto prepovedan, ona pa ga ima sedaj v svojem vrtu. Jaz svojima otrokoma ne bom nikoli postregla s tako hrano.«

Nočem kupovati zastrupljenih semen
Pristopila je starejša gospa: »Jaz iščem le nekaj kilogramov netretiranega semena koruze, pa ga tudi nimajo. Za svojih pet kokoši ne potrebujem več, nočem pa uporabiti zastrupljenega s fungicidom. Kje naj dobim bio seme koruze? Tudi semenski fižol, pakiran po en kilogram, je zastrupljen s fungicidom.« Pokazala nam je vrečko s fižolovim semenom in rekla: »Poglejte si deklaracijo! Tule piše,  fungicid Thiram. In na zrnju se še vidi rdeča barva.«
»Koruza je letos tretirana, mislim, da s fungicidom Mesulol, semenski krompir pa s fungicidom … joj, kako se mu že reče, sem pozabil!« je rekel možak, ki je slišal naš pogovor, in dodal: »Netretirana semena za koruzo, krompir in žita je treba naročiti že decembra, bio semena pa januarja zaradi uvoza. Poznam te stvari, jaz sem mali ekološki kmet, oskrbujem še družine svojih otrok in prijateljev, zato potrebujem le po nekaj kilogramov semen.«
V pogovoru smo ugotovili, da v vseh semenarskih in kmetijskih trgovinah po neki čudni inerciji prodajajo večino semen, ki so tretirana s pesticidi. Resda imajo za vrtičkarje vrečke z bio semeni, pogosto celo na posebnem stojalu. V dobri veri, da je v vseh majhnih vrečkah za vrtičkarje nezastrupljeno seme, naivni kupci pogosto niti ne opazijo deklaracije. Pogledajo zapeljivo sliko vrtnine, preberejo ime sorte – in vrečke romajo v nakupovalno košarico. In tudi ob setvi ne ugotovijo, da je seme zastrupljeno, ker je nanos pesticida pogosto brezbarven. Glede na to, da v Sloveniji ni mnogo profesionalnih velikih kmetov,  ki prisegajo zgolj na tretirana semena, bi pričakovali, da bo ponudba semen prijaznejša do narave in človeka. Mali kmetje ponavadi nimajo sejalnic, zato sejejo ročno, pogosto brez rokavic. Enako počno vrtičkarji. Vse kaže, da poskušajo proizvajalci pesticidov poseči tudi na trg malih pridelovalcev in vrtičkarjev in pri tem uporabljajo vse mogoče zvijače. Bodimo torej pozorni pri nakupih semen, natančno preberimo deklaracije in zahtevajmo netretirana semena.  Kajti če se le enkrat samkrat ujamemo v zanke kemične odvisnosti, potrebujemo nekaj let, da si zemlja in življenje v njej opomoreta.           

 »Varni« herbicid glifosat
Za zgled, kako se lahko ujamemo v začarani krog kemijske odvisnosti od strupov, naj navedem herbicid z imenom glifosat. Za enega izmed najbolj prodajanih pesticidov na svetu, herbicid glifosat, naj bi veljalo, da je ob pravilni uporabi varen. Torej, če ga uporabljamo v skladu z navodili proizvajalca, naj ne bi povzročal zdravstvenih težav človeku in puščal nevarnih posledic v okolju. Toda poglejmo, kaj posredno prinaša njegova uporaba. Dr. Don Huber je raziskovalec univerze Purdue v ZDA, kjer se že pol stoletja ukvarja z mikrobiologijo življenja prsti in patologijo rastlin. Nedvomno je to mož, ki odlično pozna dogajanje v prsti. Ko se je lotil podrobnejše raziskave posledic uporabe glifosata, je prišel do presenetljivih odkritij. Herbicid glifosat pri plevelu moti delovanje 25 encimskih sistemov, torej blokira natančno določene fiziološke funkcije. Njegovo ciljno delovanje na plevel zniža vnos železa za 50 %, magnezija in cinka za 80 do 90 % in mangana za 80 %. Zaradi motenj presnove shira plevel, z njim vred pa tudi številne fotosintetske zemeljske bakterije, v katerih potekajo identični fiziološki procesi. Enako se dogaja kulturnim rastlinam, ki pridejo v stik s herbicidom. Posledici sta dve: ker se podre ravnovesje populacije zemeljskih bakterij, se v prazne niše preveč razmnože patogeni – pri glifosatu je to na glifosat odporni Clostridium. S patogeno bakterijo Clostridium smo pred kratkim imeli težave tudi v Sloveniji. Spomnimo se kontaminacije pitne vode na območju med Postojno in Pivko! Sledeč ugotovitvam dr. Huberja, je izvor Clostridiuma gnojevka, polita po travnikih. Torej se lahko z bakterijo kontaminira tudi živina, ki se hrani s kontaminirano hrano, in z njo še ljudje. Ne spomnim se, da bi naši veterinarji pregledali stanje živine z ogroženega območja. Morda bodo to naredili pozneje, ko bodo pri živini ugotovili okužbo s Clostridium ali pa visoko rast neplodnosti. V ZDA so namreč ugotovili, da je glifosat hormonski motilec, ki pri koncentraciji 0,5 ppm povzroča motnje v delovanju ščitnice in hipofize. Pri 10- do 15-% neplodnosti živine se je v ZDA pojavljala 70-% stopnja abortusov! Dovolj, da je ameriško združenje govedorejcev leta 2002 apeliralo na kongres, da razišče problem. Problem je v ZDA nedvomno hujši, saj je večina soje gensko spremenjena (Monsantova soja Roundup Ready), ki je odpornejša prav proti glifosatu, torej ga lahko še mnogo več potrosijo po poljih.
Tudi kulturne rastline, ki jih »oplazi« strup (ki naj bi sicer selektivno pomoril zgolj plevel), so močno prikrajšane za vnos naštetih mineralov. Ker pa so rastline hrana za ljudi, tudi mi trpimo zaradi pomanjkanja teh mineralov. Posledica so obolenja jeter in motnje v delovanju imunskega sistema. Toda s tem zgodba posledic še ni končana: pri stročnicah upade sposobnost za vezavo zračnega dušika, na koreninah kulturnih rastlin pa se zaradi podrtega ravnovesja mikroorganizmov za 100 % poveča populacija gliv Fusarium. Fusarium pa so eden najhujših rastlinskih patogenov in ker sodijo med glivice, mora ubogi kmet sedaj uporabiti še fungicide, ti pa mu pobijejo vse deževnike – 4 do 6 ton deževnikov na hektar do globine oranja! V naivni veri, da bo izbojeval boj s plevelom, sedaj zapeljani kmet odpira ves arzenal kemičnega orožja proti naravi z vsemi posledicami za rodnost prsti in svoje zdravje.

Naše zdravje je odvisno od zdravja prsti!
Uporaba enega strupa ni kot ostrostrelčeva krogla, ki ubije natančno določenega »terorista«, ampak je bolj podobna rafalu ponorelega strelca, ki trosi smrtonosne krogle vsenaokrog po nedolžnih.
Ali ste kdaj pomislili, da naše zdravje temelji na zdravju prsti? Da je rodnost prsti največje jamstvo za naše zdravje. Da ohranjeno življenje prsti ohranja tudi naše življenje. Da je dogajanje v našem črevesju analogno dogajanju v prsti. Da je prst, ki obdaja rastlinske korenine, pravzaprav biotsko analogna vsebini našega črevesja. Obrnite črevesje navzven, in njegova vsebina se znajde na zunanji strani, tako kot humus, ki obdaja korenine rastlin. Obrnite korenino navznoter, tako kot rokavico. Dobite obliko cevi, kakršno je naše črevesje, in humus se znajde znotraj te cevi. Ali niso rastline zgolj preobrnjena, torej inverzna oblika živali? Ali niso živali le inverzne rastline? Ali nista humus in vsebina črevesja analogna? Ali torej še dvomite, da naše zdravje temelji na življenju humusa? »Naj bo hrana tvoje zdravilo!« je zapisal že Hipokrat, ki nam je zapustil tudi bolj znano misel: »Bolje preprečiti kot lečiti.« To pa velja tako za človeka kot za rodovitno prst. Zdravje človeka korenini v zdravju prsti!

Opozarja: ANTON KOMAT   Jana 9/2012