Mnenja

Družinski zakonik - bistvo je bilo zamolčano

Anton Komat
13. 4. 2012, 16.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Medtem ko pišem to kolumno, o tako imenovanem družinskem zakoniku poteka še javna razprava, ampak sedaj ste glas na referendumu že oddali, kakor so to storili še sto tisoči drugih.

 

Torej ste glasovali za nekaj, kar se vam zdi pravično, kar odgovarja vaši osebni morali in etiki. Vse lepo in prav, vendar smo bili spet priče veliki manipulaciji tistih, ki si želijo izklopiti vaš zdravi razum in ga preusmeriti na stranski tir.


Recimo v trušč razbobnane dileme glede istospolnih partnerjev in otrok v takih zvezah. Oglasili so se celo verski poglavarji in spet se je ponovil preizkušeni scenarij preusmerjanja pozornosti ljudi na marginalno temo, ki je popolnoma nepomembna za družbeni mir in blagostanje. Tistih nekaj odstotkov (ali še manj) istospolno usmerjenih je nase prevzelo ves nakopičeni družbeni srd, bes in agresijo, ki pa izvirajo iz popolnoma drugih družbenih razmerij. Zapomnite si, da je pri vsaki manipulaciji najpomembnejše tisto, kar vsebuje molk, kar je zamolčano, vse izrečene, pogrete in pregrete besede v medijih in nastopih zagovornikov pa le odvračajo pozornost od bistva problema. Bistvo je zamolčano! Bistvo je vedno zamolčano in ta tišina je zlovešča.

»Veliki dogodki potekajo v tišini,« je zapisal Nietzsche in dodal, »ker imamo premalo časa, da bi mislili, in mišljenje ni umirjeno, se o nasprotnih mnenjih sedaj ne razpravlja, ampak se zadovoljujemo s tem, da jih sovražimo.« V sozvočju z mislijo Nietzscheja seveda sedaj večina sovraži manjšino gejev in lezbijk, ki si drznejo pomisliti na vzgojo otrok v skupnosti, ki ni družina po kriterijih srednjeveških ideologov. Kako lahko večina odloča o manjšini? Ali je to demokracija, ki naj bi ščitila manjšino? Ali ni to teror zmanipulirane večine nad nemočno manjšino? Ali se nismo nič naučili iz zgodovine? Ali smo pozabili, kakšna grozovita nasilja so se dogajala nad manjšinami, in da lahko vsakdo izmed nas čez noč postane del neke nove manjšine? Človek, ki ne pomni ničesar iz zgodovine, iz zgodovine izpade, in postane popolnoma nezaščiten pred manipulacijo. S tem družba izgubi sposobnost, da analizira preteklost in razume sedanjost. Taka družba se kaj hitro spremeni v tolpo, ki začne brutalno obračunavati s priročnimi manjšinami vseh vrst. Posebno v kriznih časih, kot je sedanji. Kriza je namreč idealna priložnost za podleže in uzurpatorje stisk ljudi.    

Cepljenje otrok brez soglasja staršev!
Skratka, ali ste sploh v celoti in natančno prebrali besedilo družinskega zakonika, preden ste glasovali? Najbrž večina tega ni storila in je obtičala na meniju v medijih serviranih tem.

Poglejmo si vprašanje cepljenja otrok. Na podlagi ustavne odločbe št. U-I-127/01-27 pod pojem zdravljenja sodi tudi cepljenje. Odločba pravi, da je treba »izraz zdravljenje iz tretjega odstavka 51. člena Ustave razumeti široko, tako da zajema uporabo vsakega posameznega zdravstvenega ukrepa, bodisi kurativnega bodisi preventivnega, torej kakršnegakoli medicinskega posega«. Člen 176 Družinskega zakonika omogoča oblasti, da cepi otroke, če presodi, da je njihovo zdravje z necepljenjem huje ogroženo. In bodite pozorni, to stori brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, da otroka ne bodo cepili. Še več, upornim staršem, ki bi se upirali cepljenju otrok, grozi odvzem otroka! Oho, torej, sestavine cepiva so poslovna skrivnost farmacevtskih družb in jih niso dolžne izdati ljudstvu, ljudje pa smo zakonsko prisiljeni v cepljenje otrok s temi zvarki neznane sestave. Ali bomo starši privolili, da so otroci poskusne laboratorijske živali za kriminalne eksperimente korporacij? Kaj pa preventivno cepljenje zdravih otrok po letnem programu cepljenja? Vemo, kdo ga določa! Spomnimo se le cepiva proti »pandemiji« prašičje gripe, ki je vsebovalo adjuvans (aditiv v cepivu, ki stimulira odgovor imunskega sistema) z imenom skvalen, ki je mimogrede prepovedan v ZDA in Angliji. Tam so skvalen v cepivu prepovedali, ker je sodišče upoštevalo dokaze, da v delu cepljene populacije povzroča težka degenerativna obolenja in smrt. Posledice so na lastni koži izkusili predvsem vojaki ZDA in Anglije v prvi zalivski vojni. In glej ga zlomka, adjuvans skvalen se ti pojavi v evropskem cepivu proti prašičji gripi po vseh dokazih, ki jih je upoštevalo sodišče, ko ga je prepovedalo. Poljska ministrica za zdravje je prepovedala uporabo tega cepiva. Kaj pa mi? Kje je bila odgovorna država, ki naj bi varovala zdravje prebivalstva? Jasno nam mora postati, da država varuje zgolj svobodni trg korporacij, ne pa svobodo državljanov.  

 

Vegansko ne, »fast food« brez omejitev
Pravne prigode s cepljenjem lahko nadaljujemo s prikrito pravno tiranijo glede prehrane otrok. Tu se skriva ambicija države, da se vmešava v družinski jedilnik. Bi radi otroka prehranjevali vegansko ali vegetarijansko? Ta svoboda vam bo s tem zakonikom omejena. Nikakor vam ne bo omejena svoboda hranjenja otrok s svinjarijo »fast food« ali »junk food« z vsemi aditivi in preostanki strupov vred, skratka s procesirano mrtvo »hrano«, za katero je zdaj že vsakemu razgledanemu človeku jasno, kako zelo škoduje otrokovemu zdravju. Kakšno sprenevedanje! Zdravljenje v nasprotju z voljo staršev doslej ni bilo mogoče, z izjemo nujne medicinske pomoči. Sedaj se bo lahko socialni delavec namesto vas odločal, ali bo vaš otrok zaužil antibiotike, ali ga bodo operirali, obsevali, mu dovajali kemoterapijo, dajali pomirjevala, morda poživila ali oboje hkrati. Super! Bi si želeli otroka zdraviti alternativno? Pozabite! Država bo imela moč, da vam otroka prisilno zdravi na način, ki je »dober in ne ogroža otrokovega zdravja«. O tem, kaj je dobro in kaj ni, tako ali tako odloča kapital, gnan zgolj od pohlepa po dobičku.

Država, ki jo upravljajo korporativni interesi kapitala, že dolgo steguje svoje parklje po naši osebni svobodi in neodvisnemu zdravemu razumu. Nastaja vse več pravnih aktov, ki nas spreminjajo v podložnike. Država nam bo lahko (ne da bi prej jasno opredelila merila zlorab) odvzela otroke, lahko jih bo zasliševala brez naše odobritve in prisotnosti, lahko jim bo vbrizgavala cepivo neznane vsebine in dozirala pilule po svoji volji, ne da bi vprašala starše. To vse bo lahko storila, kadarkoli ji ne bo ustrezal vaš način starševstva in morda celo takrat, če boste preveč nevšečni oblastnikom, skratka, če boste uporni duh, ki ga je treba kaznovati. Če bodo morda posumili, da ste »potencialni terorist«, bodo pač zasliševali vaše otroke. Seveda brez vaše vednosti. Ali jih bodo za časa zasliševanja morda ugrabili in kje jih bodo zasliševali? To že smrdi po totalitarizmu, ki obračunava z vsakim, ki ni del ubogljive črede.

 

Moč države nad našimi otroki
Tak zakonik daje državnemu aparatu (ki je v prvi vrsti zagovornik interesov kapitala) pravice, ki jih preprosto ne sme imeti. V imenu svobodne in odprte družbe nikakor ne. Si res želimo dati državi takšno moč nad otroki? Si želimo Orwellovo državo Velikega brata, ki si hinavsko s sprenevedanjem prisvaja nadzor nad življenji naših otrok? Najbrž ne!

Kako naj centri za socialno delo odločajo o usodi družin, staršev in otrok, če ne znajo zagnati niti preproste programske opreme? Ali tam notri res ždijo angeli varuhi naših otrok in ne morda novi konkvistadorji in v kostime preoblečene novokomponirane inkvizitorke?

Bodite pozorni, poseganje državnih služb med štiri stene družine pomeni prav to. Kajti naslednje spremembe zakonodaje bodo sprivatizirale tudi socialne službe (centre za socialno delo), to pa bo pomenilo hkrati konec zasebnosti v družini. Veliki brat nas bo s kamerami nadzoroval iz kotov dnevne sobe, spalnic in domačega stranišča. To bo zadnji resničnostni šov pred dokončnim propadom. Pomnite, ko začne kapitalizem gniti, zaudarja po totalitarizmu, že Oswald Spengler je pred skoraj stoletjem zapisal: »Z zatonom Zahoda pridejo diktatorji!«    

 Jana št. 14/ 2012