Na tleh so vdolbine za usmerjanje gibanja živali, ki so bile ure in ure prisiljene hoditi v krogu z zavezanimi očmi. Ikonografski in literarni viri kažejo, da sta mlinski kamen običajno premikala suženj in osel. Suženj je ob potiskanju mlinskega kamna moral tudi spodbujati žival in nadzorovati proces mletja, dodajati zrnje in odvzemati moko za peko kruha, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Pekarno so arheologi našli med izkopavanji, ki jih izvajajo v okviru večjega projekta utrjevanja in vzdrževanja pobočij okoli še neraziskanih območij mesta. Pekarna je bila del delovnih prostorov v veliki hiši, v kateri so bivalni prostori okrašeni z dobro ohranjenimi freskami, poroča tiskovna agencija Reuters.
V Pompejih še vedno odkrivajo nove zaklade
Direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel je izpostavil, da predstavlja pekarna izraz najbolj šokantne strani takratnega suženjstva in njegove surovosti. Italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano je ob najdbi danes izpostavil, da pomeni dodatno potrditev neprecenljive vrednosti arheološkega parka v Pompejih, kjer še vedno odkrivajo nove zaklade, ki dopolnjujejo že tako bogato italijansko kulturno dediščino.
Pompeji, ki jih je leta 79 uničil izbruh ognjenika Vezuv, so okoli 23 kilometrov oddaljeni od Neaplja in so ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Italiji. Mesto s prebivalci je ob izbruhu prekrilo več metrov pepela, blata in lave, tako da so ga znova odkrili v 18. stoletju. Ohranjeni deli mesta, v katerem so našli tudi več kot 30 pekarn, dajejo vpogled v takratni način življenja.
