»V Volčjem Potoku kronice rastejo povsod, kjer je voda. V Souvanovi loki pri pristavi, ki jo vse leto namaka povirna voda, tam mezi iz tal iz več majhnih izvirov. Prav tako rastejo ob potoku Stanjšku, ki napaja Veliko jezero in Jezero bele magnolije. Na vzhodni strani Volčjega hriba so kronice okoli jezera Otočec in ob potoku, ki teče iz njega. Daleč največ pa jih je v Hujski loki in Jelovi dragi. Obiskovalce zato vabimo prav v ta del, saj je tukaj preproga cvetočih kronic najgostejša,« je povedal Matjaž Mastnak, univ. dipl. inženir gozdarstva in pomočnik direktorja za program v Arboretumu Volčji Potok.
Pri njih samonikle kronice zacvetijo kar na petih hektarjih površin. V osrednji Sloveniji je to eno od največjih in najlepših rastišč. »Letos, če ne bo prišlo do padca dnevnih temperatur, pričakujemo prve cvetove že konec februarja. Od prve cvetoče kronice do splošnega razcveta mine nekaj dni.«
Družabnice črne jelše in jesena
Arboretumska Hujska loka, okolica Rudniškega in Hujskega potoka, je izjemno ugodno naravno rastišče kronic. »Rudniški potok je dovolj vodnat in niti poleti na presahne, zato se je ob njem razvil poseben tip gozda. Na ravnici v Hujski loki se je na trajno namočenih tleh po zakonih narave razvil jelševo-jesenov gozd. Črna jelša za zdaj dobro uspeva, medtem ko veliki jesen zaradi glivične bolezni po letu 2008 hitro propada. Upamo, da bo vsaj del velikega jesena v Hujski loki preživel. Obe drevesni vrsti odlično prenašata tla, kjer stalno stoji voda. Taka tla so brez kisika in to drugim drevesom ne ustreza. Kronice pa so družabnice jelše in jesena – prenašajo vodo, hitro zacvetijo in svoje čebulice napolnijo s hranili, še preden se drevesa olistajo. Potem pustijo svoje liste propasti in pod zemljo počakajo do naslednje pomladi.«
Znanilke pomladi iz mokriščnega gozda
A to še ni vse. Za kronice je to pravi raj tudi zaradi sestave tal. »V Hujski loki je namreč geologija tista, ki soustvarja rastišče kronic. Prečka jo namreč dolomitni prag, ki vodi Rudniškega potoka ne pusti, da bi ga odnesla in poglobila strugo. Gorvodno od tega pragu je ravnica kot skleda trajno zalita z vodo. Tu je leto in dan močvirno in zato imamo tu črno jelšo ter kronico. V Hujski loki me osebno očara prav razsipnost, nezmernost narave, ko pričara takšno množino cvetja, ki navdušuje s preprosto, dekliško lepoto, s svežino in neomajnim optimizmom, da prihaja pomlad.«
Mudi se jim živeti
Kronice so posebne v marsičem. »Zanje je značilno, da morajo hitro živeti. Februarja hitro zrastejo, marca hitro odcvetijo, aprila napolnijo čebulico in poskrbijo za potomstvo. Kronice se namreč sejejo. Maja listi porumenijo in nato zanje nastopi dolgo obdobje mirovanja. Za ljudi so kronice strupene, a ne, če jih vzame v roke farmacevt. Iz strupa iz njihovih čebulic so namreč razvili zdravilo proti napredovanju Alzheimerjeve bolezni. Zdaj učinkovine ne pridelujejo več iz čebulic, temveč v tovarnah, idejo zanjo pa so dale rastline. Vendar pa za žuželke kronica ni strupena. Bila bi trapasta, če bi bila! Žuželke namreč potrebuje, da oprašijo cvetove. Navzkrižno oplojeni cvetovi dajo pestro potomstvo, in to je v interesu rastlin. Kronica zgodnje pomladne žuželke primami s privlačnim vonjem. Ko pridejo v svet, je tam bolj slaba postrežba, zato žuželke ogrizejo cvetno tkivo in ližejo sladni rastlinski sok. Spotoma oprašijo cvet in na koncu sta zadovoljni obe, žuželka je sita, kronica pa oplojena.«
Lepotice so zavarovane
V Arboretumu je cvetoče kronice mogoče opazovati z obstoječih utrjenih poti. »Najraje torej rastejo tam, kjer nam čevlje zalije voda, in temu se pri nas na utrjenih poteh lahko izognete. Obiskovalce prosimo, da ostanejo na teh poteh, ne teptajo kronic in ne delajo škode v mokrišču. Samoumevno je, da jih ne pustimo nabirati, saj tako določa tudi arboretski red. Kdor bi odtrgal eno, bi že ravnal proti temu. Arboretum ni narava, ampak je spomenik oblikovane narave in naravna vrednota.«
Prepovedano jih je izkopavati
Kronice so pri nas v naravi zavarovana rastlinska vrsta. »Omejitev velja za celotno EU. Tako kronice kot zvončke je prepovedano izkopavati. Obstajajo predeli Evrope, kjer teh cvetlic ni v naravi. Če ne bi bilo prepovedi, bi zaslužkarski trgovci izkopavali čebulice v naravi in jih prodajali na drugem koncu EU. Prepovedano je tudi nabiranje semenskih glavic. Vendar pa v naravi ni prepovedano nabiranje za lastne potrebe. A šopek kronic iz narave mora biti tako majhen, da ga lahko objamemo s palcem in kazalcem ene roke.«
Kjer rastejo kronice, po navadi ni zvončkov!
V čem se kronice, pomladanski veliki zvončki, razlikujejo od navadnega zvončka, ki je prav tako zavarovana vrsta? Matjaž Mastnak: »Preprosto povedano: kronico težko naberete s suhimi čevlji, zvonček brez težav. V naravi so kraji, kjer mali zvonček in kronica rasteta skupaj, večinoma pa se nadomeščata. Torej kjer je eden, ni drugega in obratno. Ve se, da je tako, zakaj pa je tako, še nisem našel razlage.«
Praznik kronic
V Volčjem Potoku letos poteka pravi praznik kronic. »Med 1. in 20. marcem, ko cvetijo kronice. Uredili smo usmerjevalne tablice do Hujske loke in razlagalne table. Spodbujamo fotografiranje in objavljanje fotografij kronic na družbenih medijih s ključnikom #praznikkronic. Pripravili smo odprt natečaj za najboljšo fotografijo in kratek filmček o kronicah. Za učence osnovnih šol odpiramo razpis za kratko pravljico o kronici, zmagovalec pa bo za svoj razred prislužil prost vstop za končni izlet ali ekskurzijo. V sklopu tega praznika je na sončni strani pristave pripravljena razstava fotografij z lanskega natečaja.«
