Nasilje v družini

Moške žrtve nasilja: večina zaradi sramu skrita za vedno

žk
24. 5. 2017, 21.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Žrtve zlorab v družini so lahko tudi moški, a pogosto njihove zgodbe zaradi sramu ostanejo zamolčane. Koliko jih je v resnici?

Profimedia
Moški predstavljajo 10 odstotkov vseh žrtev družinskega nasilja.

Statistike s področja nasilja v družini, ki jih vodijo centri za socialno delo, kažejo, da je število moških žrtev nasilja v družini razmeroma konstantno, in sicer jih je bilo leta 2012 198, leta 2013 232, leta 2014 228, leta 2015 190 in leta 2016 210. A v te statistike so vključene tudi mladoletne žrtve nasilja v družini, torej dečki. Za nasilje v družini velja, da so povzročitelji v veliki večini moški (90,8 odstotka) ter da ga v precej večji meri doživljajo ženske (in otroci) kot moški. Statistično gledano je moških žrtev nasilja vsega deset odstotkov. Ta podatek je primerljiv tudi s podatki drugih držav. Tuje raziskave kažejo, da je med vsemi oblikami nasilja nad moškimi največ psihičnega nasilja.

Vse žrtve enake

Ženske na udaru

Direktorat za družino meni, da je treba nenehno opozarjati na nesorazmerno spolno strukturo nasilja v družini.

Z direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so nam sporočili, da centri za socialno delo, policija in tožilstvo žrtve nasilja obravnavajo nediskriminatorno, kar pomeni, da vse žrtve nasilja v družini obravnavajo enako. Moški, žrtve nasilja v družini, so torej deležni popolnoma enake obravnave kot druge žrtve nasilja v družini.

Kako dokazati?

Na direktoratu tudi menijo, da pri ugotavljanju oziroma dokazovanju nasilja v družini ni razlik po spolu. Ko je podana prijava nasilja v družini, pristojni organi obravnavajo žrtve in vodijo postopek na enak način, ne glede na spol. Najprej se žrtev zaščiti in oskrbi (če je to potrebno), nato se oceni ogroženost žrtve, da se določijo nadaljnji ukrepi za njeno zaščito. Pravijo, da sicer konkretnih podatkov nimajo, vendar bi morda na področju nasilja v družini razlike po spolu lahko našli pri sami prijavi nasilja v družini. Splošen problem je zamolčanost nasilja oziroma neprijavljeno nasilje. Po podatkih evropske raziskave o nasilju nad ženskami, ki jo je izvedla Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), le 14 odstotkov žensk prijavi nasilje v družini. Tudi okolica tovrstno nasilje praviloma prijavlja v manjši meri, saj ga še vedno dojema kot zasebni problem družine. Glede na tabuiziranost tematike nasilja nad moškimi bi morda lahko rekli, da ga tako žrtve kot okolica prijavljajo še v manjši meri kot nasilje nad ženskami.

Novela zakona – več zaščite 

MDDSZ je pripravilo novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki prinaša številne novosti na tem področju. V zakonu so razširili opredelitev družinskih članov in opredelitev nasilja v družini. Med drugim novela zakona prinaša širitev nabora možnih ukrepov sodišč, s katerimi se lahko ustrezno zaščiti vsaka žrtev, ne glede na njen spol.