Slovenija

Bolezen jih je še bolj povezala

Mojca Žnidaršič
2. 1. 2016, 20.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Težka bolezen je 33-letnemu Sašu Mahniču iz Sel pri Zagorici in njegovi mladi družini, partnerici Olgi ter petletni Hani in dveletni Daši, pred dobrega pol leta prekrižala vse načrte za mirno prihodnost. Okrevanje po zahtevni operaciji je počasno, a močna volja že kaže pozitivne rezultate.

Ljubeča družina – Sašo in Olga ter njuna sončka, petletna Hana in dveletna Daša.

Saša so glavoboli pestili že nekaj časa, aprila letos pa do nevzdržnosti. Olga ga je neštetokrat peljala k zdravniku, po mesecu dni so le ugotovili, da ima v zatilju tik ob hrbtenjači tumor. "16. junija je bil operiran. Operacija, ki je trajala kar šest ur, je uspela, tumor so odstranili, a mu je zaradi zahtevnosti posega pustila velike posledice. Telo je imel ohromljeno od vratu navzdol," se spominja Olga.

ŠEST INFUZIJ HKRATI

"Pogled na negibno telo, na aparature, ki so vzdrževale življenjske funkcije, pogled na šest infuzij, ki so bile hkrati priključene na obe roki, nogi, v vrat in srce, je bil pretresljiv. Domačim so tekle solze žalosti in nemoči. A v nekem trenutku se je rodilo spoznanje, da jok ne bo rešil ničesar." Tako zgovorno je dneve Mahničevih po Saševi operaciji zbranim na nedavnem dobrodelnem koncertu Društva harmonikarjev Mirna Peč orisala Lojzka Krevs.

Sašo z mamo, ki je zelo vesela, da gre sinu na bolje.

Obeti niso bili najboljši. Ko je znova lahko zadihal, ko se mu je delno povrnil vid in je izrekel prve besede ter rahlo premikal prste na levi roki in nogi, so ga sprejeli v rehabilitacijski center Soča. A je dobil sepso in znova so vsi trepetali za njegovo življenje. Vse skupaj se je srečno izteklo in Sašo se je lahko vrnil na večmesečno rehabilitacijo.

OB VIKENDIH DOMOV

Dom je znova videl po štirih mesecih in pol, zdaj k družini prihaja vsak konec tedna. Takrat ga z oči in iz objema skorajda ne izpustita Hana in Daša, ki očka nadvse pogrešata.

Rehabilitacija v Soči je zahtevna, a se že kažejo pozitivni učinki terapij. Sašo danes je z levo roko, premika levo nogo, ob podpori tudi naredi kakšen korak ali dva, ne uboga pa ga desna stran. "Terapevt pravi, naj ne pričakujem preveč, izhodišča pa da so dobra," pove Sašo. In tu znova v ospredje stopi Olgina ljubezen. Tako kot se je vsak dan vozila v bolnišnico, se zdaj vozi v Sočo, da mu masira desno stran telesa. Domov se vrača pozno popoldne, za bencin gre vsaj 300 evrov na mesec, kar je za skromen družinski proračun zelo veliko.

"Za vse drugo bo čas, ko bo Sašo znova pri moči doma," pristavi 29-letnica. Takrat bo morda čas tudi za to, da Olga dokonča študij ekonomije in se zaposli. "V tem trenutku je celo lažje, da nimam službe, vsaj lahko skrbim za Saša," iskreno pove. Delo pa kliče tudi na kmetiji, ki jo imajo s Sašinima staršema, a zaradi te vsaj lačni ne bodo.

HIŠA, STARA 150 LET

Lepo je, da veš, da v nesreči nisi sam. Saševi sodelavci v novomeški Adrii Mobil so ga že večkrat obiskali in pomagali. Zdaj mlada družina pomoč potrebuje pri reševanju stanovanjskega problema. Skupaj s stari starši živijo v 150 let stari hišici brez centralne napeljave, ki ima poleg majhne kuhinje le dve sobi. V večji bivajo Sašo, Olga in njuni deklici, v manjši Saševi starši, vhod v skromno kopalnico je z zunanje strani.

Novi dom Mahničevih, ki ga je treba še dokončati, urediti pa bodo morali tudi dostop za invalidski voziček.

Na domačem dvorišču je mladi par leta 2010 začel s pomočjo kredita zidati hišo. Vanjo se želijo preseliti vsi skupaj, ko jim bo uspelo urediti vsaj osrednji del in bolj zdravo zaživeti, ne le zaradi Saša, temveč tudi zaradi Dašinega bronhitisa.

Olga in sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek pred skromno hišo, staro 150 let.

Mahničevim je na pomoč priskočilo tudi Območno združenje Rdečega križa Novo mesto, kjer zbirajo material, storitve in denar (Območno združenje RKS Novo mesto, Ulica Slavka Gruma 54a, 8000 Novo mesto, TRR Sklada za pomoč ljudem v stiski: 0297 0025 9477 202, SKLIC: 903051).

Naj končamo z mislimi Lojzke Krevs: "Še nedolgo tega me je globoko v srce ganil nadvse ljubeč prizor, ko sta ga mali deklici v sončnem popoldnevu ob pomoči mamice na invalidskem vozičku popeljali na sprehod po vaški poti. Takrat se mi je utrnila ena in edina misel: naj se vsa neizmerna ljubezen in skrb za očka, moža in sina tisočkrat povrne z dobrim."

Društvo harmonikarjev Mirna Peč je na dobrodelnem koncertu zbralo 1840 evrov. Na fotografiji levo je Lojzka Krevs.