Vendar pa to ne pomeni, da so kontinenti kar tako potonili. Povprečna sestava kamnin, ki v večjem delu tvorijo celine, približno ustreza sestavi granita. Ker je gostota kamnin celin manjša od gostote kamnin nižjih slojev skorje, te lebdijo na gostejšem bazaltu pod njimi. To pomeni, da je praktično nemogoče, da bi potonile, čeprav obstajajo delne izjeme.
Denimo Kerguelen, manjša celina, kjer so našli ostanke dreves, ki je postopoma potonila pred približno 20 milijoni leti. Ker jo je tvoril gost bazalt, podobno kot tvori oceanske plošče, je sčasoma potonila.
Podobno je bilo z Zelandijo, celino v Tihem oceanu, velikosti Indije. Tanek sloj granita je prekrival debelejši sloj bazalta. Ko je slednji sčasoma pred 23 milijon let potonil, je za seboj potegnil tudi granit – vse kar je danes ostalo nad morsko gladino, je Nova Zelandija.
Napredne civilizacije že v prazgodovini?
Da bi razložili lemurje na Madagaskarju in na jugu Indije, so znanstveniki v 19. stoletju začeli domnevati o danes potopljenem »kopenskem mostu«, katerega so imenovali Lemurija. To teorijo je danes zamenjala tektonika plošč – Madagaskar in Indijo, nekoč dela jugovzhodne Afrike, je odneslo proti severovzhodu. Nato so se pojavili lemurji, Madagaskar se je odcepil od Indije in ostal zadaj, medtem ko je slednja trčila v Azijo in dvignila Himalajo.
Helena Blavatsky, ruska okultistka, se je v 19. stoletju zelo ogrela za idejo kopenskega mostu in tega pretvorila v pravo celino, ki jo poseljuje tretja od sedmih izvornih ras (stopnje človeške evolucije v ezoterični kozmologiji), Lemurijska. Njena sledilca, Charles Webster Leadbeater in William Scott-Elliot, sta Lemurijo nadalje razširila čez Indijski ocean in še v Tihega. Ideja je navdihnila Fredericka Spencerja Oliverja, ki je leta 1894 trdil, da predstavniki Lemurijske rase živijo v tunelih pod goro Shasto, spečem ognjeniku v Kaliforniji. H. Spencer Lewis je pozneje ugotavljal, da je Lemurijo nekako odneslo proti Kaliforniji. Sicer obstajajo dokazi, da je proti Kalifornijo odneslo več otokov iz Tihega oceana, a to pred več milijoni let, noben od njih pa ni bil celina.
Zato pa v igro pride ledena doba, ko je bilo toliko vode ujete v masa celinskega ledu, da so na plano pogledale plitvine ob otokih in kontinentalne police. Dokler jih ni ob koncu ledene dobe prekrila voda – ravno v času, v katerega Platon umešča izginotje Atlantide. Obstajajo tudi dokazi, da so na teh območjih uspevale dokaj napredne kulture. Denimo v Avstraliji pred približno 60.000 leti, ko naj bi tam živeli ljudje, genetsko in v smislu kulture sorodni Dravidom iz južne Indije. V Ameriki so odkrili ostanke ljudi, sorodne avstralskim Aboriginom – kako so ti prečkali Tihi ocean? Tu so še prebivalci Nove Gvineje, ki so kmetovali že pred 10.000 leti. Govori se tudi o starodavnih Maorskih ruševinah na Novi Zelandiji, katere naj bi domnevno skušala prikriti novozelandska vlada, vendar pa so to zaenkrat zgolj govorice. Ob obali Indije so odkrili potopljene ruševine, stare približno 9.500 let. Starost dodatno potrjuje globina, na kateri se nahajajo – dobrih 36 metrov pod morsko gladino.
Za nekatere so to zadostni dokazi, da so napredne družbe obstajale že v prazgodovini. Velja pa omeniti, da zaenkrat železno orodje ali orožje še ni bilo odkrito, če se je sploh obdržalo. Sploh pa ni rečeno, da so te civilizacije ubirale podobne razvojne poti kot naša.
