Intervju

Poškodba glave je našega pevca zaznamovala za vse življenje

Teja Pelko
15. 1. 2018, 21.20
Deli članek:

Za pevcem Miranom Rudanom je zelo naporen december, saj je s skupino Pop Design po različnih krajih Slovenije nastopal praktično vsak dan.

Valentina Stopar / Radio Aktual
Rudan je ob nesrečah izgubil ogromno »prijateljev«, tista peščica, ki jih je ostala, pa mu trdno stoji ob strani.

Najbolj vesel je, da jim je z zasedbo marca lani končno uspelo osvojiti Štajerce, ki veljajo za velike lokalpatriote, ter da jim je z novimi pesmimi Nisem ti verjel, Reci, da si moja, Vprašaj me, kako živim in Vzela si moje srce uspelo na koncerte pripeljati mlado občinstvo.

Če ne bi bil pevec, bi bil kuhar. Kuhati se je naučil po tem, ko je šla njegova prva žena tri mesece po porodu nazaj v službo, sam pa je prevzel skrb nad sinčkom.

POP DESIGN

»Odkar sem se pred desetimi leti vrnil v Pop Design, mnogi niso verjeli, da bomo spet pripeljali to ime nazaj tja, kjer mora biti. Jaz sem vedel, da to lahko naredimo, a da ni druge poti, kot da garamo. Imamo fenomenalno ekipo. Še naprej bomo delali nove komade, v načrtu imamo tudi ploščo. Ne nameravamo odnehati, saj za to živimo. Ponosen sem na bend, v tem trenutku sem tudi v neverjetni formi. Hvala tudi materi naravi, da me je obdarila s takšnim glasom,« nam je po promociji najnovejše pesmi Norcu podoben povedal Rudan.

PROMETNA NESREČA

Zelo hvaležen pa je tudi za to, da je sploh še živ. Četrtega avgusta 1999 je namreč v prometni nesreči v bližini Bernardina kot sopotnik na skuterju skoraj izgubil življenje. Ob padcu je z glavo močno udaril ob tla (pri vožnji ni nosil čelade) in posledice čuti še dandanes.

»Velikokrat razmišljam, kaj je pripeljalo do tega, da sem pred 18 leti sploh ostal živ. Čeprav ravno ne verjamem, da je kdo gor, na vrhu, vsaj ne takšen, kot so nas učili pri verouku, pa se vsekakor moram nekomu zahvaliti za to, da sem preživel. Res sem imel veliko srečo. Zdaj že pokojni psihiater me je vprašal, ali hodim kaj v cerkev. Odvrnil sem mu, da kar pogosto. Zdaj ne hodim več toliko, takrat pa sem hodil enkrat na teden ali v Novi Gorici ali pri mami v Krškem. Zdravnikova žena je bila kirurginja v kliničnem centru, tako da je moje stanje zelo dobro poznal, in mi je dejal: 'Če bi šli parkrat na dan, bi šli premalo, tako lepo se vam je vse skupaj razvilo.' Klinični center je imel slike moje glave in videti je bila res grozno. Žal mi je, da jih nimam, sem jih hotel objaviti v svarilo ljudem. Res sem bil velik cepec, da nisem nosil čelade,« se zaveda Miran, ki je imel po nesreči tudi vrsto epileptičnih napadov, še zdaj pa se mu vrti in se čudno počuti pri vremenskih prehodih s toplega na mrzlo in obratno.

Valentina Stopar / Radio Aktual
Pevec si je dal takoj po nesreči zadaj na vrat vtetovirati križ.

Glasbena pot

Miran se je z glasbo začel ukvarjati že v osnovni šoli. V srednji šoli je pel v skupini Nuclear 003, leta 1984 pa je po zmagi na avdiciji postal član popularne najstniške zasedbe Moulin Rouge. A ne za dolgo. Ko je njegov vokal zaslišal Miro Čekeliš, ga je namreč odpeljal v takrat najpopularnejšo skupino Rendez Vous. V njej je ostal pet let, nato pa se je na povabilo Toneta Košmrlja pridružil zasedbi Pop Design. Nedolgo zatem se je odločil za samostojno kariero, pred desetimi leti pa se je vrnil k skupini Pop Design, v kateri ustvarja še dandanes.

Kriza traja tudi po mesec dni, potem nekako popusti. A je imela nesreča tudi pozitivne posledice. »Zavedam se svoje sreče in zelo pazim nase. Pri meni ni alkohola in cigaret. Do te nesreče je bilo pri meni preveč alkohola in drugih substanc. Bili smo zvezde. Bili smo najmočnejši, najlepši ... a če bi tako nadaljeval, ne vem, ali bi se midva zdajle pogovarjala. Ob nesreči sem se naučil, da je treba nekatere škodljive stvari preprosto odmakniti, če hočeš dobro živeti,« nam je zaupal Miran.

OBSODBA ZA POVZROČITEV SMRTI IZ MALOMARNOSTI

Še vedno pa je zelo prizadet zaradi odločitve sodišča, ki ga je obsodilo na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi povzročitve smrti kolesarke leta 1999, kmalu po njegovi poškodbi glave, z odpiranjem avtomobilskih vrat. Sam namreč krivdo za to zanika.

»Jaz svojo zgodbo zelo dobro poznam in mislim, da jo tudi država. Ko sem se vrnil k avtu, sem videl to žensko ležati na hrbtu s torbico v roki. Gledala je gor. Mene je skoraj kap zadela. Jaz sem bil takrat in sem še danes prepričan, da je skočila z balkona, da je naredila samomor. Nad mojim avtom so bili namreč balkoni. Obsodili so me samo na račun indicev. Tisočprocentno sem bil prepričan, da bom ljudi na sodišču prepričal, da nisem krivec za to nesrečo. Jaz sem vse povedal po resnici. Imel sem ves dokazni material, hotel sem ga pokazati, a mi tega niso pustili. Lahko bi prodal avto ali rekel, da nič ne vem, za kaj gre, ker se mi je pred nekaj meseci zgodila huda poškodba glave. Lahko bi se preprosto izgovarjal na to, a tega nisem naredil, ker imam preveliko srce. A ko sem po 15 letih postopka na sodišču na koncu hotel, da naredimo rekonstrukcijo, so to zavrnili, češ da je to staro, da dejansko ni več zanimivo. A 15 let blatiti človeka je pa zanimiva zadeva? Vse skupaj me je zelo prizadelo. Še zdaj, če me kdo, ko hodim po cesti, samo malo čudno pogleda, me ima, da bi šel do njega in mu rekel, da ni bilo tako, naj mi verjame, da mu bom pokazal vse. Enkrat so me postavili celo ob bok treh najbolj ožigosanih Slovencev – ob morilca Trobca! To za človeka s čustvi res ni najbolj prijetno. Tega sodišču nikoli ne bom oprostil. Me je pa vse to naredilo tudi močnejšega,« pravi Miran.

ZASEBNO ŽIVLJENJE

Zato pa so se toliko lepše stvari odvile v njegovem zasebnem življenju. Je namreč ponosen oče treh sinov – že odraslega Luke, ki ga ima iz prvega zakona, ter sedemletnega Nina in petletnega Nika, ki sta se mu rodila v zakonu z zdajšnjo ženo Anito. To je spoznal pred desetimi leti, ko je med študijem na ekonomski fakulteti v domači Slovenski Bistrici pomagala v piceriji njegovega prijatelja.

Križ na vratu in amen na roki Miran ima na vratu zadaj vtetoviran križ, na levi roki pa besedo Amen. Obe poslikavi si je dal narediti po prometni nesreči. Križ takoj, ko je lahko trdno stal na nogah in ko je razumel neke zadeve, za katere drugi niso pričakovali, da jih bo, Amen pa nedolgo zatem, pomeni pa, da je tako moralo biti.

»Že na prvi pogled sva si bila všeč. Prijatelj mi je tudi dejal, da je ona oseba, na katero se res lahko zaneseš. Vsakič ko smo bili skupaj, me je presenetila s kakšno stvarjo. Najprej z zgodbo o bratu, ki je imel podobno nesrečo kot jaz, samo kilometer od njihove hiše, le da je bila zanj usodna. Res je neverjetna. Vsako stvar, za katero sem mislil, da jo je nemogoče narediti, jo je ona naredila v trenutku. Zato ji tudi prepuščam ogromno stvari – tudi kar zadeva Pop Design in mene. Je zelo dosledna – ko se neke stvari loti, jo bo izpeljala do konca,« ne more prehvaliti svoje 21 let mlajše žene.

Zelo ponosen je tudi na svoje sinove. »Luka je star 26 let in sva zelo velika prijatelja. Dela v Milanu, ukvarja se z računalništvom. Kakor vem, mu gre zelo v redu. Nino in Niko sta tudi zlata, niti ene slabe besede ne morem reči o njima. Starejši hodi v drugi razred in je v šoli zelo dober. Tudi mlajši že zna pisati, brati in šteti. Za to je zelo zaslužna Anita. A sta si zelo različna. Starejši je bolj nežen, mlajši pa bolj agresiven. Niko pogosto nagaja Ninu in ga sprovocira, da se stepeta. A to je normalno v tem obdobju,« nam opiše.

Pri obeh prav tako vidi velik potencial za glasbo, a ju za zdaj s to še ne želi siliti. »Jaz sem začel v sedmem ali osmem razredu. Mislim, da bi bilo zdaj še prehitro. Pustil jima bom, naj se sama odločita. Sta pa največji test novih komadov ... Če trzneta nanje in me začneta spraševati o njih, potem vem, da gre za dobro stvar,« nam za konec še razkrije Rudan.