Vrnitev na Primorsko

Andrej Repoša o pediatrični kliniki: Starši si zaslužijo, da se nekaj premakne

Teja Pelko
14. 7. 2017, 07.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Andreja je javnost spoznala leta 2007 kot udeleženca resničnostnega šova Big Brother. Kmalu zatem je postal novinar oddaje Svet na Kanalu A, pred kratkim pa se je odločil za novo delovno mesto.

Instagram
Peroša na prvo mesto postavlja družino.
Big Brother je bil za Andreja usoden tudi v zasebnem življenju. V resničnostnem šovu je namreč spoznal zdaj sicer že nekdanjo ženo Marino, s katero imata hčerki Amelie in Oto.

Nedavno ste postali dopisnik oddaje Svet na Kanalu A s Primorske. Zakaj ste se odločili za ta korak?

V prvi vrsti zaradi družine. Dopisništvo mi omogoča, da preživim več časa s svojimi najdražjimi, ker so razdalje med kraji krajše, pa še velik del dela lahko opravim od doma. Poleg tega manj časa na cesti prinaša tudi manj tveganj. Drugi razlog je, da gre za nov izziv in ljubezen do Primorske.

Kako se delo dopisnika razlikuje od dela, ki ste ga opravljali do zdaj?

V osnovi ni velike razlike. V desetih letih sem se kot novinar oddaje Svet izoblikoval v vsestranskega novinarja. Področja, ki jih pokrivam, tako ostajajo enaka. Edina opazna razlika je ta, da se na teren občasno odpravim v vlogi novinarja in snemalca. To spremembo sem za obdobje poletja predlagal sam, ker neizmerno uživam v snemanju. Tako se je moja pot na televiziji tudi začela. Želel sem si osvežiti znanje s področja snemanja, da bi še bolje razumel vlogo slike pri pripovedi zgodb in delo kolegov snemalcev, ki so me veliko naučili.

Nedavno ste se odločili spregovoriti tudi o svojih izkušnjah s pediatrično kliniko, ki jih imate kot oče hčerke Ote, ki se je rodila s hudo okvaro srca. Zakaj?

Kot novinar nisem želel, da bi moja izpoved delovala kot osebno maščevanje in zloraba mojega položaja. Ampak kopičenje laži in zavajanje javnosti glede situacije na pediatriji se je iz leta v leto stopnjevalo in mi je dobesedno počil film. To je zelo huda izkušnja in starši si zaslužijo, da se nekaj premakne. Ne bi bilo fer, da bi starše prosil za nastop pred kamero, sam pa bi o svoji zgodbi molčal. Večkrat smo novinarji opozorili, da odnos do otrok in staršev ni spoštovanja vreden in na trenutke ponižujoč, ampak so vsakič odgovorili, naj se osredotočimo na pozitivne stvari in dosežke. Vmes pa je prihajalo do zapletov. Tudi smrtnih.

Instagram
Andrej zelo uživa tako pred kamero kot za njo

Kako bi vi uredili situacijo na UKC? Kje vidite največjo težavo?

Največja težava je v komunikaciji. Do nas staršev se nekateri zdravniki vedejo, kot da smo tam, ker nam je dolgčas. Včasih ti dajo celo občutek, da bodi raje tiho in ne sprašuj neumnosti. Čeprav sva midva z ženo prva in sama ugotovila, da je z Otinim srčkom nekaj narobe. Če ne bi vztrajala, vprašanje, kaj bi bilo ... V Münchnu je popolno nasprotje. Vsak te prijazno nagovori, se predstavi, vse od čistilke do predstojnika oddelka. Pri nas pa imamo na kardio oddelku zlate medicinske sestre, ki pa jih žal vodstvo ne ceni in jim ne prisluhne. Imamo tudi perspektivne zdravnike, ki pa ne dobijo priložnosti in odhajajo.

Imate kakšen nasvet za starše, ki so v enaki situaciji kot vi?

Vztrajajte, vztrajajte in vztrajajte. Takoj ko starši popustimo, se težave pometejo pod preprogo. Bodite glasni in zahtevajte odgovore. Mi si nismo izbrali otroka s srčno napako, oni pa so si ta poklic izbrali sami in bi ga morali opravljati s srcem. Naši otroci niso številke ... Pač, če eden umre, je statistika še vedno dobra ...

Kako boste preživeli letošnji poletni dopust?

Dopust bo letos na obroke. Vzporedno z oddajo imam še dva projekta, čaka pa me tudi obnova stanovanja. Avgusta peljemo Oto na pregled srca v München. Tako da bomo to izkoristili za ogled mesta in obisk zabaviščnega parka. Starejši hčerki, Amelie, sem obljubil obisk Mirabilandije. Lani jo je Gardaland popolnoma navdušil. V hiši imamo dva velika adrenalinska odvisnika. Tako da bo to poletje predvsem v znamenju vodnih parkov. Rad bi se posvetil tudi obdelovanju koščka zemlje. Ko sem bil otrok, pri hiši ni bilo veliko denarja, tako da razkošnih dopustov niti ne pogrešam.

Kako so navadno videti vaši dopustniški dnevi?

Po naravi sem hiperaktiven človek. Moj idealen dopust zajema potapljanje na dah ali potapljanje z jeklenkami. Glasba je prisotna od jutra do večera, saj vsi štirje radi plešemo in norimo ob poletnih ritmih. Dve leti zapored so nas gostili prijatelji, ki imajo hišo na Cresu. Prevzelo me je igranje pikada in namakanje v napihljivem bazenu. Pozno zaspim in še pozneje vstanem, če je le možnost. Moram pa skoraj vsako uro preveriti novice. Žena temu pravi poklicna deformacija. Tudi na dopustu sem vedno v pripravljenosti.