Dohodkovna neenakost

Spet smo na pragu pozlačenega veka

lt
27. 10. 2017, 12.00
Posodobljeno: 27. 10. 2017, 13.24
Deli članek:

Vse od preloma v dvajseto stoletje si ni tako malo ljudi lastilo tako veliko stvari.

Reuters
Superavtomobili v garaži.

Milijarderji so v seštevku svoje globalno bogastvo lansko leto povečali za skoraj petino. Na svetu je sedaj 1542 dolarskih milijarderjev, potem ko se jim je lani pridružilo 145 nekdanjih multi-milijonarjev, poroča Guardian.

Da nekaj glede tega ni v najlepšem redu ugotavljajo tudi milijarderji sami, ki jih skrbi da bo zaradi njihove koncentracije bogastva prišlo do »povratnega udarca«, je dvome svojih premožnih klientov razkril Josef Stadler, avtor poročila o milijarderjih UBS / PwC.

»Koncentracija bogastva je tako visoka kot leta 1905, milijarderje to skrbi. Problem je moč obrestnega obrestovanja – zaradi katerega velik denar postaja še večji. Vprašanje je do kakšne mere je to družbeno vzdržno in kdaj bo družba intervenirala in udarila nazaj,« se sprašuje Stadler.

Pozlačeni vek – tanek sloj superbogatih

»Sedaj smo dve leti globoko na vrhuncu druge pozlačene dobe,« dodaja Stadler pri čemer se opira na pojem tako imenovanega ameriškega pozlačenega veka na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bila Severna Amerika zaznamovana z globoko in razsežno revščino na eni strani in s tankim slojem »zlatih« industrijskih dinastij, kot so Carnegieji, Vanderbilti in Rockefellerji.

Družbena jeza nad tako imenovanimi roparskimi družinami, ki so z monopoli v železništvu, nafti, jeklarstvu in bančništvu prisvojile obsežno bogastvo je ameriškega predsednika Teodorja Roosevelta prisilila v razbijanje monopolov in dvig obdavčitve najbogatejših.