Razlog za splošno lenobo?

Univerzalni temeljni dohodek zagovarjajo tudi Nobelovi nagrajenci za ekonomijo

S.R.
4. 9. 2017, 09.54
Posodobljeno: 4. 9. 2017, 09.59
Deli članek:

Čeprav zamisel o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD) ni nova, v zadnjih nekaj letih zlasti zaradi strahu pred avtomatizacijo delovnih mest pridobiva na veljavi.

Profimedia
Prejemnik Nobelove nagrade za ekonomijo Christopher Pissarides.

Za univerzalni temeljni dohodek se v zadnjem času zavzemajo strokovnjaki iz različnih gospodarskih panog, vključno z nekaterimi vplivneži iz Silicijeve doline. Nedavno so jo podprli tudi nekateri najbolj priznani ekonomisti na svetu.

Na šestem srečanju Nobelovih nagrajencev v Lindauu so besede podpore UTD izrekli prejemniki letošnje Nobelove nagrade za ekonomijo. Predstavili so ga kot možno rešitev za neenakost, ki jo povzročata globalizacija in avtomatizacija delovnih mest.

»Z neenakostjo se ne bi smeli spopadati z zaviranjem globalnih procesov, saj ti svetu prinašajo večjo blaginjo. Širjenje trgovine ter odpiranje Indije in Afrike bi morali pozdraviti, hkrati bi morali izboljšati raziskave in razvoj za lažje uvajanje robotike v proizvodnjo. Nenazadnje, če nimamo na voljo dovolj delovnih mest, imamo več prostega časa. Staramo se, zato nam je lahko v uteho, da bodo stroji opravljali več dela, kot ga trenutno opravljajo ljudje,« je dejal ekonomist Christopher Pissarides.

V preprostem jeziku, UTD ljudem omogoča prejemanje stalnega prihodka ne glede na osebne okoliščine, kot so zaposlitev, socialni položaj itd. Podporniki ga vidijo tudi kot možno alternativo današnjim programom socialnega varstva, medtem ko skeptiki izpostavljajo, da bi pri ljudeh znal povzročiti splošno lenobo in neaktivnost pri iskanju zaposlitve, kar pa Pissarides zavrača. »Univerzalni temeljni dohodek je preprost način, ki omogoča zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Socialne storitve, kot sta zdravstvo in izobraževanje, je nato mogoče zagotavljati v okviru trga,« pojasnjuje.

UTD trenutno preskusno izvajajo v več državah in zasebnih ustanovah, pri čemer so najbolj izpostavljeni primeri Finska, Kanada in Havaji. Ti preskusi so ključni za ugotavljanje vseh podrobnosti, ki jih bo terjalo širše izvajanje programa.