Avtorja raziskave sta prepričana, da je razlika v povprečju inteligence med različnimi narodi posledica tako genetike kot okolja. Zatrjujeta namreč, da je nizek BDP vzrok za nizko inteligenco in da nizka inteligenca povzroča tudi nizek BDP. V študiji je zapisano, da je »etična odgovornost bogatih in inteligentnejših narodov finančna pomoč revnim in manj inteligentnim«. Ob takšni delitvi prebivalcev našega planeta na pametnejše in neumnejše se verjetno večina družboslovcev drži za glavo. Ali test IQ res izmeri našo inteligenco ali pa je ta neizmerljiva? Je BDP res merilo uspešnosti prebivalcev neke države ali je pomembnejša njegova porazdelitev in posledična sreča prebivalstva? Bodo razlike v rezultatih povzročile razrast negativnih stereotipov, diskriminacije in občutka večvrednosti? Kakorkoli, pametnejši smo od Hrvatov.
Poglavarji Balkana
Objava rezultatov raziskave je seveda že sprožila veliko negodovanja in kritik. Akademiki avtorjema očitajo nekredibilnost, napačno zastavljeno metodologijo in škodljivost, na drugi strani pa se spletni nacionalisti na digitalnih okopih besno obmetavajo z virtualnim blatom. Slovenija je v svetovnem merilu precej visoko, in sicer na 11. mestu, skupaj s Slovaško, s povprečno izmerjenim IQ 96. Izmed nekdanjih jugoslovanskih republik ji sledi Makedonija z IQ 91, 17. mesto pa si delita BiH in Hrvaška. Podatkov za Črno goro ni, Srbija pa je na zadnjem mestu med nekdanjimi republikami z IQ 89. Višje na lestvici so drugi slovanski narodi, med katerimi naj bi bili najbistroumnejši Poljaki s povprečnim IQ 99.
Previdnost je odveč
Najbolj razborni na svetu so prebivalci Singapurja in Hongkonga s IQ 108, najnižjo oceno v svetovni šoli Lynn & Vanhanen pa si je prislužila nič hudega sluteča Ekvatorialna Gvineja z IQ 59. Avtorja ob koncu raziskave poudarjata, da je treba biti pri interpretaciji zelo previden, saj gre za občutljivo temo. Prepozno …
