Obama in Castro sta govorila na plenarnem delu Vrha voditeljev ameriških držav v prestolnici Paname, še danes pa naj bi se srečala na štiri oči. Bela hiša tega ne opredeljuje kot bilateralno srečanje dveh predsednikov temveč kot srečanje na najvišji ravni med državama vse od leta 1959, ko sta bila skupaj Richard Nixon in Fidel Castro.
Odnosi med ZDA in Kubo so v ospredju zanimanja letošnjega vrha. Obama in Castro sta izboljšanje odnosov napovedala decembra lani, ko sta si državi izmenjali zapornike, hitrejša pot naprej pa je trenutno odvisna od črtanja Kube s seznama držav podpornic terorizma.
Ni jasno ali bo Obama to napovedal še na vrhu ali kasneje. ZDA želijo v zameno za to dobiti prosto gibanje svojih diplomatov na Kubi, ko bodo obnovljeni diplomatski odnosi.
Obama in Castro sta v sredo govorila po telefonu, v petek zvečer pa sta se rokovala in pozdravila v množici ostalih voditeljev pred večerjo.
V ZDA ni enotnega mnenja o Obamovi politiki do Kube. Politiki, ki računajo na podporo vplivne kubanske diaspore, so odločno proti in med njimi so tudi demokrati. Senator iz New Jerseyja Robert Menendez, ki je obtožen korupcije, je dejal, da je Obamova politika zgrešena.
V Latinski Ameriki, kjer imajo dolg seznam zamer do ZDA zaradi vpletanja v notranje zadeve držav, pa na to gledajo povsem drugače. Za vztrajanje pri spremembi politike do Kube si je Obama prislužil številne aplavze.
Castro, ki je namesto predvidenih šestih minut govora skoraj celo uro govoril o revoluciji, se je na koncu za to celo opravičil. "Opravičujem se Obami in vsem, ker postanem zelo čustven, ko govorim o revoluciji. Ampak Obama ni odgovoren za preteklost," je med drugim dejal Castro.
