Javni sektor

Sindikati jeseni v nova pogajanja za višje plače

STA/B.K.
4. 9. 2017, 20.51
Posodobljeno: 4. 9. 2017, 20.57
Deli članek:

Pred vlado in sindikati javnega sektorja so naporna pogajanja, kar nakazuje tudi današnje uvodno srečanje. Odprtih vprašanj je kar nekaj. Vladna stran pa želi po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja ključne stvari dogovoriti že v septembru in do konca oktobra podpisati dogovore, da bi lahko zaključili s pripravo proračuna.

STA
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar.

Tako minister napoveduje, da bo dinamika zelo intenzivna. Predvideva pa, da se bodo pogajanja o vseh treh glavnih vprašanjih - odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom, odpravi še veljavnih varčevalnih ukrepov, kot tudi glede posledic dviga zdravniških plač - prepletala.

Danes sicer še niso dorekli, česa se bodo pogajalci vsebinsko najprej lotili, dogovor pa je, da se dobivajo ob ponedeljkih, naslednjič torej čez teden dni. Ob začetku novega sklopa pogajanj pričakovanja sindikatov precej presegajo tisto, kar ponuja vladna stran.

Minister Koprivnikar je danes pojasnil, da za drugi del pogajanj o odpravi plačnih anomalij - za tiste višje na plačni lestvici, torej nad 26. plačnim razredom - ostajajo pri izhodiščnem vladnem predlogu, po katerem so za ta del odpravljanja anomalij predvideni štirje milijoni evrov.

To zagotovo ni dovolj, je ocenil vodja ene od dveh sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, saj je delovnih mest, pri katerih je potencialno treba odpravljati anomalije, po njegovih besedah relativno veliko.

Da bo njihovo izhodišče verjetno precej drugačno od vladnega, predvideva tudi vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. O tem, koliko bo težak njihov predlog, ni želel špekulirati. Bo pa to po njegovih besedah tesno povezano tudi z odločitvijo sindikatov, kaj sodi med anomalije in kaj nameravajo vezati na dvig zdravniških plač. V izobraževanju in znanosti je slednje zagotovo prevladujoče, saj gre za primerljiva delovna mesta, je dodal.

Po Štrukljevem mnenju pa se ne bi smeli slepiti, da tudi do 26. plačnega razreda niso zgolj odpravljali anomalij, ampak so v velikem delu izboljševali prenizke plače, kar je ambicija sindikatov tudi pri delovnih mestih nad 26. plačnim razredom.

Kar pa zadeva odpravljanje še veljavnih varčevalnih ukrepov, so na sindikalni strani pojasnili, da jim vladni predstavniki danes še niso predstavili konkretnega predloga. A ko gre za premije kolektivnega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja in regres, sami potrebe po pogajanjih ne vidijo, saj na podlagi dogovora s konca leta 2016 pričakujejo, da bosta ti dve pravici vrnjeni na prvotno raven.

Počivavšek je ob tem pojasnil, da bo zanje izjemno pomembno, kako bodo potekala pogajanja o celotnem paketu, ki je ta trenutek na mizi. Ob tem je dodal, da pa ne gre pozabiti, da je v dogovoru s konca lanskega leta tudi "dogovor o tem, da se v letu 2018 začnemo pogajati o odpravi tudi tistih varčevalnih ukrepov, ki niso bili izrecno izpostavljeni". Pri tem je kot najtežji del izpostavil osemodstotno znižanje plač po zakonu za uravnoteženje javnih financ.

Sicer pa je bil na današnjem dnevnem redu tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri bi zdravniki in še nekateri drugi v javnem sektorju lahko presegli 57. plačni razred. Po Koprivnikarjevih besedah gre predvsem za zdravnike na najbolj zahtevnih delovnih mestih in nekatera delovna mesta v pravosodju, pa tudi nekatere druge.

Odpravo t.i. plačnega stropa je zahteval zdravniški sindikat Fides. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je pojasnil, da je vladna stran prišla s predlogom, da bi t. i. strop dvignili na 60. plačni razred in da bodo o tem v torek govorili na glavnem odboru.

Kot je bilo razumeti predstavnike vlade in sindikatov, pa so na delovni ravni uskladili predlog glede vračila preveč izplačanih plač, morajo pa predvideno besedilo pogledati še v vseh sindikatih. Po tem predlogu bi k vračanju zavezali le tiste delavce, pri katerih je šlo za očitno kršitev, za katero je delavec moral vedeti. Minister je kot primer navedel plačilo za višjo stopnjo izobrazbe, kot jo nekdo ima.

Ob omenjenih odprtih vprašanjih pa so posamezni sindikati za jesen že zagrozili s protestnimi aktivnostmi. Skupni stavkovni odbor reprezentativnih sindikatov državnih organov z izjemo policistov je tako vlado vnovič pozval k odgovoru na njihove stavkovne zahteve, kot skrajni rok za odgovor pa določil 11. september. Koprivnikar je danes dejal, da mu je nerazumljivo, da sindikati grozijo s stavko, če jim ne bodo prisluhnili, ko pa ves čas sedijo za pogajalsko mizo.