Sadimo naše sorte!

Nas bodo prerasle invazivne vrste?

Renata Ucman / Zarja
8. 5. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Med slovenskimi vrtičkarji je v zadnjih letih modnih tudi nekaj rastlinskih vrst, ki se nenadzorovano hitro širijo in izpodrivajo naše avtohtone rastline.

Iztok Dimc
Invazivna pavlovnija kot drevesna vrsta zelo hitro raste. Ima veliko seme, ki so dobro kaljiva.
Segrevanje ozračja – več tujih vrst! Zaradi podnebnih sprememb se ozračje tudi pri nas hitro segreva – po napovedih klimatologov se bo do konca stoletja segrelo za od pet do šest stopinj. Mag. Blanka Ravnjak: »Pri nekaterih rastlinskih vrstah se je že izkazalo, da ko so prišle v naše kraje, so bila njihova semena sterilna, a so po nekaj letih postala kaljiva, in takrat se je začel izbruh populacije in invazivnosti. Zagotovo je naša Primorska že dovolj ugodno okolje za širjenje.«

Magistra biologije Blanka Ravnjak, asistentka za področje botanike in raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, nam je naštela jagode godži, astre, metuljnik, barvilnico, pavlovnijo, amorfo, paziti je treba pri topinamburju in drugih rastlinah. Invazivnih tujerodnih rastlin je seveda še precej več – kanadska zlata rozga in japonski dresnik na primer sta že »osvojila« obširna območja po vsej Sloveniji.

»V primerjavi z našimi avtohtonimi rastlinami so tujerodne bolj tekmovalne in običajno nimajo naravnih sovražnikov, zato se nenadzorovano hitro širijo,« pojasnjuje Ravnjakova, asistentka za področje botanike in raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Pogosto se vrtičkarji za te vrste rastlin navdušijo zaradi pomanjkanja informacij o njihovi invazivnosti, saj na prodajnih mestih niso posebej označene. »Dobro bi bilo uvesti posebno oznako, če so morda nevarne za hitro širjenje. V nekaterih državah so takšne oznake že zakonsko določene, pri nas še ne.«

Raje jih ne sadimo na vrtove

Pred sajenjem na domači vrt se je torej vedno dobro pozanimati, kakšna rastlina je to, da je ne bomo na koncu imeli vsepovsod naokrog. In seveda ne le tam. »Tujerodne rastlinske vrste lahko pomenijo nevarnost, če z domačih vrtov 'pobegnejo' v naravo ali jih tja zavržemo. Tam nato izpodrivajo naše avtohtone vrste in siromašijo domačo naravno biodiverziteto. Tudi spremembe podnebnih razmer lahko pripomorejo, da se bodo pri nas lahko močneje namnožile rastline iz toplih krajev, saj bo njihovo preživetje lažje.« Kar prinaša celo vrsto slabosti. »Tako nastajajo velike monokulture tujerodnih rastlin. Nekatere celo izločajo snovi, ki preprečujejo rast drugim rastlinam. Znani so alergeni vplivi na primer ambrozije, pri živalih je lahko vpliv posreden. Če je življenjski cikel živalske vrste tesno povezan z avtohtono rastlinsko vrsto – denimo da se prehranjuje z njo ali živi na njej – potem izginotje rastline pomeni tudi izginotje živalske vrste.«

Kmalu rastejo, kjer jih ne želimo.

Priznajmo, vrtičkarji si vedno želimo nekaj novega, drugačnega. A pri tem velja biti previden. »Med hortikulturnimi rastlinami so zelo pogoste različne astre, metuljnik, barvilnica, med uporabnimi pa jagode godži, topinambur, pavlovnija, amorfa in druge. Nekatere ljudje sadijo zaradi lepih cvetov, druge pa zaradi prehrane, na primer jagode godži in topinambur. Zaradi uporabnega lesa sadijo na primer pavlovnijo, zaradi medonosnosti pa amorfo. Problematične so zato, ker je že opazno, da se zelo hitro širijo v naravi brez vrtnarske roke, vegetativno in s semeni, in zelo dobro uspevajo v naših podnebnih razmerah.«

Njihovega razmnoževanja skoraj ni mogoče nadzorovati. »Astre tvorijo veliko semen, razmnožujejo se tudi vegetativno. Uspešno se s podzemnimi gomolji razmnožuje topinambur. Pavlovnija ima na primer veliko semen, ki so dobro kaljiva, kot drevesna vrsta pa zelo hitro raste. Podobno se uspešno vegetativno razmnožujejo tudi druge izmed naštetih rastlin. V domačem vrtu se je njihovemu sajenju bolje izogniti. Pri vegetativnem razmnoževanju je namreč težava – če se želimo rastline znebiti, v zemlji vedno ostane delček, iz katerega znova poženejo nadzemni deli rastline.«

Profimedia

Jagode godži na Češkem že v naravi

V zadnjih letih so pri nas zelo modne tudi jagode godži, a so invazivne. »Pri naših vrtičkarjih so zelo priljubljene, saj naj bi imele zdravilne učinke. Vendar se rastlina zelo dobro razrašča kot grmiček, plodove pa raznašajo ptiči, zato je mogoč raznos na večje razdalje. Na Češkem rastlina že ima značaj invazivne rastline, saj je strnjeno grmičevje omenjene vrste mogoče najti ob poteh, cestah in nabrežjih rek.«

A problematičnih invazivnih tujerodnih rastlin je pri nas še precej več. »Seveda so še vedno najpogostejše kanadska zlata rozga, deljenolistna rudbekija, topinambur, japonski dresnik, žlezava nedotika in druge. Kanadsko zlato rozgo lahko najdemo tako rekoč vsepovsod po Sloveniji: ob cestah, poteh, na zapuščenih površinah, Ljubljanskem barju. Tudi japonski dresnik je povsod v Sloveniji v res velikih količinah. Žlezava nedotika se pojavlja na vlažnih mestih in ob rekah, deljenolistna rudbekija ob gozdnih robovih bolj na Štajerskem, topinambur v mestih na opuščenih območjih in ob vodah.«

Sadimo naše sorte!

Rešitev? Tudi vrtičkarji naj bi zato bolj premišljeno kupovali rastline za domači vrt in s tem pripomogli k zaščiti naših avtohtonih rastlin. »Pred nakupom naj se ljudje pozanimajo, ali je rastlina lahko invazivna. Te podatke lahko dobijo na uradnih straneh ministrstva za okolje, kar se tiče Slovenije, in na različnih straneh Evropske unije. Če nekateri tujerodne rastline že imajo doma, naj jim preprečujejo razširjanje zunaj vrta. To pomeni, da pobirajo cvetove še pred dozoritvijo semen in jim s fizičnimi preprekami preprečijo vegetativno razširjanje. Obenem predlagam, naj ljudje sadijo naše avtohtone vrste, saj so čudovite,« je sklenila mag. Blanka Ravnjak.