Ograjevanje države

Milijoni evrov za žice in ograje

Matej Klarič
4. 1. 2017, 21.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Vlada kljub temu, da pri nas že nekaj časa ni večjega prehajanja beguncev čez mejo, še naprej na veliko postavlja ograje ob meji s Hrvaško.

Matej Klarič
Ograje poslabšujejo življenje prebivalstva ob meji.

Meter bodeče žice državo stane 7,7 evra, stroški metra panelne ograje znašajo 91,8 evra, panelna vrata za osebne prehode stanejo približno 800 evrov, večja panelna vrata pa okrog 3800 evrov.

Če pustimo ob strani nehumanost tovrstnega početja in kršenje etičnih, moralnih in mednarodno postavljenih pravnih standardov, ki veljajo že desetletja, pri tem še posebej bode v oči dejstvo, da vlada za postavitev takšnih ograj, ki nižajo kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev, vedno znova najde denar. Obenem pa je močno vprašljivo, ali bi te ograje res preprečile vstop večjega števila beguncev.

O tem, da drage ograje in bodeče žice ob meji postavlja podjetje Minis, ki je bilo izbrano brez javnega razpisa, smo že pisali. Preden je vlada podjetju, ki je imelo nekaj časa sedež na istem naslovu kot žalski SMC, namenila milijone, je imelo to podjetje celo blokirane račune. Leta 2013 je imelo samo 46 tisoč evrov prihodkov, lani pa so na račun ograj povečali prihodke na skoraj milijon evrov. Lani so z gradnjo ograj zaslužili še dodatna dva milijona evrov.

mk
Neskončna ograja in žica v Osilnici.

Zavajanje vlade

mk
Tako je videti vstop v Osilnico s hrvaške strani.

Vprašanje o stroških in namenu postavljanja ograj in žic smo naslovili tudi na vlado, ki nam je sporočila, da so ti stroški na ministrstvu za notranje zadeve do zdaj znašali okrog 140 tisoč evrov, skupna vrednost pogodbe s podjetjem pa je 250 tisočakov. Pri tem so zavajajoče povsem zamolčali, da gre veliko večji del sredstev iz zavoda za blagovne rezerve. Skupni prihodki podjetja oziroma stroški države iz tega naslova namreč znašajo 3,3 milijona evrov. Kot pravijo sami, se razlogi za postavitev ograje na skoraj 200 kilometrih meje skrivajo v možnosti poslabšanja položaja v regiji in prehoda večjega števila beguncev. Zato ograje še dodatno postavljajo na krajih, na katerih bi po njihovih predvidevanjih lahko prišlo do večjega števila prehodov beguncev.

Glede na to, da o upravičenosti takšnih ukrepov ob meji dvomijo tudi nekateri koalicijski poslanci, je na mestu vprašanje, ali je takšno početje smiselno in koristno za državljane ali pa samo za zgoraj omenjeno podjetje.

Matej Klarič
Ožičena meja s Hrvaško.