"Sporne" registrske tablice

VIDEO: Poskus diskreditacije predstojnika Inštituta za slovenski jezik?

J.P.
15. 12. 2016, 12.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

V dvorani državnega sveta v Ljubljani je minuli četrtek potekal posvet z naslovom »Javna raba slovenščine: stanje, zakonodajne rešitve in strategija«.

Mediaspeed
Dr. Marko Snoj je nagrajenec Škrabčeve ustanove za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja.

Pred mikrofonom se je zvrstilo več eminentnih govornikov, ki so predstavljali svoja stališča. Med njimi je bil tudi dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Naslov njegovega predavanja je bil »Slovenščina v javnosti z zdravorazumskega stališča«.

Zgolj odlomek

Po facebookovih prostranstvih kroži posnetek odlomka iz govora dr. Snoja. Navajamo ga v celoti:

Upoštevajo naj se zakonska določila

Dr. Snoj je svoje predavanje 8. decembra sklenil s predlogom, »naj se pri slovenščini v javni rabi upoštevajo zakonska določila, ki so skladna z 11. členom Ustave Republike Slovenije. Člene, ki kažejo v drugo smer, naj preveri Ustavno sodišče, zakonske nedorečenosti pa naj se dopolnijo tako, da bo jasno, kako je treba komu ravnati in kakšne posledice ima nezakonito delovanje«. 

»Uradniki in politiki bi morali vsa svoja dejanja tehtati in meriti tudi z vatlom državotvornosti, tako kot to počnejo vsi povsod v naši soseščini. A pri nas celo registrske avtomobilske tablice izkazujejo nedržavotvorno držo, /…/; namreč dodatne črke v slovenskih registrskih oznakah niso izbrane po abecednem redu, kot bi pričakovali v urejeni državi in kot je primer celo na Hrvaškem, torej najprej 'aa', potem 'ab', 'ac' in tako dalje, (oznako 'dr' pa bi lahko po mojem dobil samo zdravnik, da ga prepoznamo na cesti, če ga potrebujemo), temveč je zaporedje pojavitev kombinacij na videz brez reda, vendar po mojem štetju v približno 30 odstotkih z zaporedjem takih dveh črk, ki predstavljajo registrsko oznako kakega mesta v državah nekdanje Jugoslavije. Pripominjam: ko so v Zagrebu prišli do 'bf' in bi morali nadaljevati z 'bg', so to kombinacijo preskočili in nadaljevali z 'bh'.«

Ve, da posnetek kroži.

Je izjava vzeta iz konteksta? »Seveda. Morate si ogledati celoten posnetek, objavljen na spletni strani Državnega sveta.« Dr. Snoj, kot je pojasnil, poziva k spoštovanju zakonov in ustave ter pričakuje, da bodo državni organi ravnali državotvorno. »To je namreč poanta mojega prispevka na posvetu, ki so ga organizirali Državni svet, Ministrstvo za kulturo in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.«

Kot je mogoče slišati v posnetku in kot je razvidno iz transkripcije delčka govora, je po njegovem štetju na slovenskih registrskih avtomobilskih tablicah v približno 30 odstotkih mogoče zaslediti zaporedje dveh črk, ki »predstavljajo registrsko oznako kakega mesta v državah nekdanje Jugoslavije«. »Tega štetja sem se lotil tako, da sem v Tivoliju na parkirišču pogledal sto tablic parkiranih avtomobilov. Sto takih tablic, ki so imele kombinacijo dveh črk. Potem sem to primerjal s seznamom registrskih oznak nekdanje Jugoslavije in rezultat je bil 30 proti 70. 30 tablic je imelo tak pomen, 70 pa ne.« Kot je pojasnil dr. Snoj, »obstaja spletna stran z registrskimi oznakami nekdanje Jugoslavije in če odštejemo tiste, ki so bile tričrkovne in če odštejemo slovenske, jih ostane 108. Verjetnost, da se kaka od teh kombinacij na naših tablicah pojavi slučajno, je torej 19-odstotna, jaz pa sem takih primerov našel 30, kar je statistično pomemben odmik.« Za to raziskavo je porabil 15 minut in čeprav jo je omenil v le dveh povedih, kot je dejal, zdaj dviguje tak prah.

Informacijo o zagrebškem »preskoku« kombinacije 'bg' je dobil od hrvaškega kolega.

Posnetek celotnega govora si lahko ogledate na tej povezavi. Od 41:00 dalje.

Sovražni govor ali klevetanje?

Med komentarji na facebooku je mogoče zaslediti tudi ne ravno prikrita namigovanja, da si je dr. Snoj dovolil širjenje sovražnega govora. »Če se ne motim, je sovražni govor pri nas kazniv in pregonljiv po uradni dolžnosti. Predlagam, da če kdo meni, da je to bil sovražni govor, naj me prijavi in bom za to odgovarjal pred sodiščem. Če pa je to navrženo kar tako, potem je to klevetanje. Če se torej meni pripisuje sovražni govor, pa to, kar sem rekel, ni sovražni govor, potem nekdo o meni širi klevetanje. Ampak to je ena plat medalje. Druga je, da ne vem, kako bi lahko bil sovražni govor to, da pozivam k spoštovanju zakonov, ki opredeljujejo rabo slovenščine; da pozivam k temu, da se spoštuje ustava, ki pravi, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, in če hkrati pričakujem, da bi državni organi, tudi uradniki, ki odločajo o marsičem – tudi inšpekcija –, pogledali, če so stvari skladne z zakonom. Mislim, da to ni sovražni govor, a o tem lahko presoja sodišče, če me bo kdo ovadil. Najprej je potrebna ovadba.«

Dr. Snoj ve, v katerih krogih je vzniknilo seme tega poskusa diskreditacije. Oseba je po njegovih besedah eden od ustanoviteljev zasebnega zavoda, ki se želi ukvarjati s slovaropisjem. Ta zasebni zavod si želi, tako dr. Snoj, odvzeti dejavnost in finance Inštitutu za slovenski jezik, »ki se s pisanjem temeljnih slovarjev slovenskega jezika uspešno ukvarja že 70 let. In ki je naredil med drugim slovarski portal Fran, kjer prostodostopno ponujamo 31 slovarjev s 590.000 slovarskimi sestavki.«

Protagonist tega pa je tisti, je še dejal dr. Snoj, ki je posnetek prvi objavil na facebooku.