Ne mine leto, da ne bi poročali o usodnih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom. Nesrečnemu udaru tihega morilca bi se lahko izognili z rednim vzdrževanjem kurilnih naprav, pa tudi z namestitvijo javljanika za zaznavanje ogljikovega monoksida.
Profimedia
Najpomembnejše je še vedno servisiranje in vzdrževanje kurilne naprave.
Zelo pomembno je, da nabavite kakovosten javljanik. Na trgu se pojavljalo tudi detektorji sumljive kakovosti in nemalo jih je bilo zaradi pomankljivosti umaknjenih iz prodaje. Primere s trga umaknjenih javljanikov si lahko ogledate TUKAJ.
Takoj na začetku opozorimo, da je namestitev javljalnika ogljikovega monoksida zadnji v vrsti ukrepov, poslednja varovalka ali skrajni ukrep, ki vas z alarmom opozori na uhajanje tega nevarnega, človeškim čutom nezaznavnega plina. Najpomembnejše je še vedno servisiranje in vzdrževanje kurilne naprave.
Če je bila doslej namestitev senzorjev CO prepuščena posamezniku, njegovi zdravi pameti, pa bo z letom 2017 obvezna za vse bivalne prostore s kurilnimi napravami, ki so odvisne od zraka v prostoru. Največjo nevarnost za zdravje ljudi predstavljajo sodobne energetsko učinkovite stavbe, kjer je izmenjava zraka praviloma zmanjšana in kontrolirana. Zato ni na razpolago dovolj zgorevalnega zraka ali pa ta ni pod sprejemljivimi tlačnimi pogoji, če so kurilne naprave vgrajene v bivalni prostor, kjer so odvisne od zraka v prostoru.
Vodja sekcije za publicistiko, izobraževanje in usposabljanje pri Slovenskem združenju za požarno varstvo (SZPV)Gašper Golob opozarja na pomankljivosti pravilnika (Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013)). "Nikjer ne piše, kam je potrebno namestiti javljalnik ogljikovega monoksida. Pravilna namestitev pa je ključna za pravočasno zaznavo CO," pravi Golob in dodaja, da je potrebno pri namestitvi upoštevati gibanje monoksida v prostoru. Senzor CO mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 50291-1: 2010, za namestitev morajo biti priložena navodila, ki pa jih uporabniki kdaj tudi ne preberejo natančno.
Kam namestiti javljalnik?
"Priporočil ni možno posplošiti, ker je vsak prostor poseben," uvodoma poudarja Golob. Bistveno je, da je nameščen tako, da zagotovi kar najhitrejše zvočno alarmiranje. Nekaterim splošnim napotkom pa velja slediti. V prostoru, kjer je kurilna naprava je potrebno detektor namestiti na strop, saj se CO najprej dvigne (je bolj vroč kot zrak v okolici) in se nato enakomerno razporedi po prostoru. Lahko ga namestimo tudi na steno, vendar približno 15 centimetrov pod stropom. Detektor mora biti od kurilne naprave oddaljen od enega do treh metrov in to v smeri proti spalnim prostorom ali prostorom, kjer se največ zadržujemo.
Kaj pa prostori brez kurilne naprave? V spalnih prostorih ga namestimo na višino glave, med vrati oziroma odprtino skozi katero pride zrak in vratom najbližjim delom postelje.
Podnožje detektorja je potrebno na strop privijačiti, kar ni težko, saj so priložena navodila. Tudi v prosotorih, kjer ni kurilne naprave, je najbolje detektor privijačiti, ni pa nujno. Paziti morate, da je postavljen na primerno mesto, kjer zrak kroži in da ni v nevarnosti, da pade in se poškoduje. Detektorje je priporočljivo odnesti tudi s sabo, na primer, če greste na smučanje in bivate v koči ali apartmaju, prav pa pride tudi v avtodomih.
Izjeme: primer kopalnice
Profimedia
Če naprava ne bo pravilno nameščena, senzor ne bo zaznal ogljikovega monoksida.
Ogljikov monooksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdno gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan).
V navodilih boste prebrali tudi, kam ni primerno namestiti javljalnika. Med takšnimi mesti so vlažni prostori, torej tudi kopalnica. Kaj pa če imate v kopalnici kurilno napravo, plinsko peč oziroma gorilnik za gretje vode. V takem primeru bi veljalo narediti izjemo, meni Golob, ki dodaja, da je bilo kar nekaj primerov zastrupitev v kopalnici pri nepravilnem delovanju zelo obremenjenih plinskih peči. "Zato je smiselno namestiti javljalnik v kopalnico, pri tem pa natančno upoštevati navodila. Detektor naj bo 30 cm stran od luči, 30 cm od stene, ne sme biti nad kurilno napravo, tudi ne nad banjo in umivalnikom, še vedno pa od enega do tri metre od kurilne naprave. Poskrbeti je treba, da ne pride do kondenziranja vodne pare, ki lahko poškoduje električni mehanizem v javljalnikih. " Za namestitev v takšnih "nekonvencionalnih" prostorih za javljanik se je najbolje posvetovati s strokovnjaki.
Ogroženi so lahko vsi prebivalci bloka
Golob meni, da je pravilnik šibek tudi pri opredelitvi nadzora. Formalno se nadzora in sankcij namreč ne dotika. Na namestitev bodo sicer opozarjali dimnikarji ob rednih pregledih kurilnih naprav, na ministrstvu za okolje in prostor pa inšpektorjev ne nameravajo poslati na teren. Torej bo namestitev prepuščena odgovornosti posameznika. Golob ob tem izpostavlja primer iz Bovca, ko je neka gospa v večstanovanjski stavbi v svoje stanovanje vgradila kaminsko peč kot alternativno obstoječemu ogrevanju. Dimnik je bil razpeljan čez cel prostor. "Dimnikarji so bili zgroženi, ko so videli te fotografije," se spominja Golob in opozori, da se v takšnih primeri ogroža vse stanovalce v bloku.
Naj sosed zatoži soseda?
Kdo naj ukrepa v takšnih primerih? Upravnik nima "jurisdikcije" nad dogajanjem v stanovanjih, inšpekcije niso pristojne za stavbe z manj kot 30 stanovanjskim enotami. Preverjajo le ob prijavi. "Naj sosed zatoži soseda?" se sprašuje Golob, ki le upa, da se odgovorni hib pravilnika ne bodo zavedli šele ob kakšni novi tragediji. Že kar apokaliptično pa namigne, da se bo po oceni Slovenskega združenja za požarno varstvo z novim, liberalnejšim zakonom o dimnikarskih storitvah povečalo število dimniških požarov in morebiti tudi število zastrupitev s "tihim ubijalcem", o čemer več prihodnji ponedeljek.
Profimedia
