NEDOLŽEN?

Krašovec ne priznava goljufije na škodo EU

S. S.
12. 7. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Nekdanji prvi mož Cimosa France Krašovec na ponedeljkovem nadaljevanju predobravnavnega naroka ni priznal krivde v zvezi z obtožbami o goljufiji na škodo EU s prebarvanjem starih strojev.

STA
Nekdanji vodilni v Cimosu France Kraševec

Krašovčev zagovornik, odvetnik Branko Gvozdić, je med drugim predlagal izločitev sodnika Julijana Glavine in podpredsednika koprskega okrožnega sodišča Petra Baše. Odvetnik je podal tudi predlog za izločitev dokazov, saj da so dokazni predlogi identični predlogu za odreditev hišne preiskave. Ob predlogu za svojo izločitev sodniku Glavini ni preostalo drugega, kot da je današnji narok preložil.

STA
Večino denarja je družbi zagotovila EU, del tudi država.

Od skupno desetih fizičnih oseb je na predobravnavnih narokih krivdo priznalo pet obtoženih, pred razpisom glavne obravnave pa bosta na vrsti še predobravnavna naroka za dve pravni osebi, in sicer družbi Cimos in Cimat. Slednja je bila lani izbrisana iz sodnega registra.

Stare stroje sami sebi kupili kot nove

Nekdanji vodilni v SiEVI, Cimosu in mariborskem Simitu naj bi se dogovorili, da denarja, s katerim bi morali kupiti nove stroje za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, ne bodo porabili za to, temveč da bodo prikazali nakup obstoječe, rabljene opreme Cimosa in Cimosa TAM kot nakup nove opreme. Stroje naj bi tako prodali Cimosovi hčerinski družbi Cimat, nato pa to družbo izbrali kot dobavitelja, prek katerega bi stare stroje družbama SiEVA in Simit prodali kot nove. Po mnenju tožilstva so zamolčali, da so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.

... na račun države in Evropske unije

Na računu družbe SiEVA se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona iz evropskega sklada za regionalni razvoj in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun družbe Simit iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe SiEVA in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov. Informacija o sporni porabi evropskega denarja je iz dobro obveščenih krogov najprej prišla do Komisije za preprečevanje korupcije, nato je posle preiskala proračunska inšpekcija, nazadnje pa še štajerski in koprski kriminalisti ...