Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevala pravda, v kateri nekdanji madridski veleposlanik od države terja 75.300 evrov odškodnine za duševne in telesne bolečine. Utrpel naj bi jih ob polurnem internem nadzoru, ki ga je leta 2009 po naročilu takratnega zunanjega ministra Samuela Žbogarja opravil Reberčev »kolega« Peter Toš, takrat že v pokoju. Tožnik se včerajšnjega naroka ni udeležil zaradi zdravstvenih razlogov.
POVEČAL ODMERKE ZDRAVIL
Reberc, ki med drugim trdi, da mu je Toš brskal po spodnjem perilu, sicer v tožbi od države terja 45.000 evrov za duševne bolečine in 30.300 za telesne bolečine, ki po njegovih navedbah izvirajo iz duševnih. Navaja še, da je moral po inšpekcijskem nadzoru povečati odmerke zdravil, da se je lahko pomiril. Prvostopenjsko sodišče se je s primerom že ukvarjalo. Sodnica je razsodila, da Rebercu ob pregledu rezidence leta 2009 niso bile kršene osebnostne pravice, zato je njegovo tožbo zavrnila. Nekdanji veleposlanik se s tako odločitvijo ni strinjal. S pomočjo odvetnika Borisa Grobelnika se je pritožil in na višjem sodišču delno uspel.
VIŠJI SODNIKI SODBO DELNO RAZVELJAVILI
Višji sodniki so namreč sodbo delno razveljavili, saj sodišče prve stopnje ni dovolj natančno ugotovilo oziroma »razdelalo«, kateri prostori rezidence, v kateri je Reberc bival z družino, so se uporabljali v protokolarne in kateri izključno v zasebne namene. Pred kratkim pa so na ponovnem sojenju odločili, da so v rezidenci vsi prostori zasebni, razen dnevne sobe in hodnika. Včeraj je sodišče prisluhnilo Reberčevi osebni psihologinji Teji Apath iz piranskega zdravstvenega domaza zaprtimi vrati, mimo ušes javnosti. Sodišče bo še angažiralo izvedenca psihiatrične stroke, ki bo izdelal izvedensko mnenje.
NERAZUMNO KOPIČENJE
Spomnimo. Nekdanji veleposlanik v Madridu, po rodu iz Jelšan pri Ilirski Bistrici, je dobil izredno odpoved iz treh razlogov. Prvi očitek je bil, da je sredi leta 2010 uslužbenki veleposlaništva naročil, naj spremeni datum na enem od blagajniških prejemkov, ki ga je nato podpisal in poslal uslužbencu kabineta predsednika vlade. Drugi očitek je, da si je prisvojil za okoli 2500 evrov računalniške opreme, zadnji pa, da je v času trajanja mandata, od februarja 2007 do avgusta 2010, nabavil več deset tisoč evrov vredno zalogo gospodinjskih pripomočkov, orodja, knjig in bencina ter si omislil celo puščavskega skakača.
Za gospodinjske pripomočke in pribor je zapravil najmanj 21.800 evrov. Po njegovem odhodu so v rezidenci med drugim našteli skupno 3528 žlic, vilic in nožev, 1800 kozarcev, 100 zajemalk, 77 cedilnikov, 29 lupilcev za krompir in 25 desk za rezanje. Nabavil je za 11.490 evrov različnega orodja, med drugim 15 macol, 11 sekir, 37 klešč, 16 dlet, 5 vrtalnih strojev in žago za les. Omislil si je 900 knjig, vrednih 33.800 evrov, nabavil pa je tudi za 40.200 evrov dizelskega goriva, čeprav so na veleposlaništvu imeli avte na bencin. Prav to nerazumno zapravljanje je bilo povod za nadzor rezidence.
SAM SVOJ MOJSTER
Ker je Reberc menil, da je bila odpoved nezakonita, je tožil nekdanjega delodajalca. V tožbi je zatrjeval, da izredna odpoved delovnega razmerja ni bila v zakonsko predvidenem roku, ampak po izteku tridesetdnevnega roka. Reberc je skušal sodišče prepričati, da je gospodinjske pripomočke potreboval, ker je sam nameraval prirejati sprejeme, orodje pa zato, ker je bila rezidenca v ubogem stanju in se je popravil oziroma obnove tudi lotil sam. Rezidenco je obnavljal v lastni režiji ob koncu tedna. Glede goriva pa je dejal, da v Španiji, če na črpalkah točiš bencin, prejmeš račun za dizelsko gorivo. Toda delovno sodišče mu ni dalo prav oziroma je razsodilo, da je bila odpoved upravičena.
