Televizija

Gospa Rapa, gospa z Beethovnove

Simon Kardum
6. 2. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

V seriji dokumentarnih portretov na Televiziji Slovenija smo imeli pred kratkim priložnost videti čisto klasiko. V več ozirih.

Kronološki sprehod po poteh Rape Šuklje, ki ga je scenaristično in režijsko osmislila Ana Nuša Dragan, je ponudil bogat in z arhivskim gradivom podkrepljen vpogled v delo ene najbolj znanih še živečih slovenskih razumnic.

 

Gospa z Beethovnove se je tudi tokrat izkazala za pravo gospo. Njena gosposkost se je najbolj izrazila v načinu podajanja avtobiografske zgodbe. Zgodbe o srečnem odraščanju v pomembni ljubljanski meščanski družini. Zgodbe, ki so jo usodno zaznamovali morija med drugo svetovno vojno, patriotizem in posledično pregnanstvo v koncentracijska taborišča. Pripovedi, ki se je zavoljo omikanega mladostniškega okolja, radovednosti in marljivosti sprevrgla v eno od najzanimivejših in najbolj kompleksnih poglavij o slovenski kulturni misli v dvajsetem stoletju.

Kajti gospa Rapa je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja domala vse. Nastopala je v vseh mogočih vlogah. Bila je povsod zraven. Ob rojevanju novih oddaj na Radiu Ljubljana. Ob prvem neposrednem prenosu slovenske televizije. Ob lansiranju "ekperimentalnih" radijskih dram. Pri pisanju o slovenskih in tujih kinematografijah. Pri takih in drugačnih urednikovanjih. Pri poročanju s tujih filmskih in gledaliških festivalov. Pri kritiških pisanjih o slovenskem gledališču, ki ga je v povojnih desetletjih komaj kdo povohal. Prevedla je tri ducate knjig, predvsem romanov. Na njeni prevodni polici najdemo vse: od Sigmunda Freuda do Oscarja Wilda. Spisala je kar nekaj uvodnih komentarjev za prestižno zbirko Cankarjeve založbe, Sto romanov. In se ob vsem tem še zabavala.

Njeno govorico še danes, pri petinosemdesetih letih, odlikuje žlahtnost. Izbrano besedje. Jedrnata in smiselna skladnja. Uglajenost in mirnost v vsakdanjih pogovorih o kulturnih rečeh. Hudomušni odgovori na neumne trditve in še neumnejša vprašanja. Izogibanje prenapeti kritičnosti in, kakšna groza, uporabi kletvičnih mašil. Če si, skratka, želite od blizu ogledati človeka iz starih časov, je gospa z Beethovnove najboljši možni izbor.


PLUS: Scenarij in režija
PLUS: Portretiranka
MINUS: Obdelava