Televizija

TV-recesija je tu

J. V., G. Z.
18. 2. 2009, 01.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Beseda leta 2008, zdaj že zloglasna recesija, se je očitno zelo uspešno preselila tudi v 2009 in udarila po domačih televizijah.

Beseda leta 2008, zdaj že zloglasna "recesija", se je očitno zelo uspešno preselila tudi v 2009 in udarila po domačih televizijah. Časi zategovanja pasu so se začeli, kaj pa bo to prineslo gledalcem?

 

V ZDA so ob koncu 2008. objavili najnovejše izsledke raziskave (Social Indicators Research), s katero redno spremljajo navade Američanov (v študijo vključijo do 30.000 ljudi) že trideset let. Ugotovitvi, povezani z gledanjem televizije, sta vsaj dve. Prvič, ljudje, ki so na splošno nesrečni - v recesiji je takih pač več -, več časa preživijo pred televizorjem. V nasprotju s "srečniki", ki se pogosteje družijo in recimo berejo, "nesrečniki" obsedijo pred zaslonom. Drugič, če ste mislili, da gledajo ljudje potem še pogosteje tisto, čemur pravijo kritiki "opij za množice in najnižja upodobitev reka kruha in iger", ustvarjalci pa "resničnostna televizija", ste se zmotili. Po dolgi vrsti sezon, v katerih je "resnejša" televizija izgubljala gledalce, višala pa se je gledanost šovov, kot so Survivor, American idol in Dancing with the stars, se zdi, da je prišla skupaj z ekonomsko streznitvijo tudi streznitev TV-gledalcev: (vsaj) v ZDA so se ljudje zasitili pehanja za tem ali onim resničnostnim naslovom in so preklopili nazaj na komedije (še kar se vzpenja recimo z Otoka uvoženi sitcom The Office) ter druge nadaljevanke - in seveda informativne oddaje, v katerih lahko izvedo vse o tem, kako zanič nam gre v dobi recesije.

 

Kako se zrcali kriza pri nas? Na relevantne številke o gledanosti te ali one oddaje v času gospodarske krize bi bilo treba še malo počakati, sicer pa gledalcev - kot že kdaj prej - ta hip nihče ne sprašuje kaj preveč. Spregovorili so namreč lastniki (pri komercialni TV: tiho, v ozadju, a jasno in brez milosti) ter oglaševalci (ti so priprli pipo in namenili za oglase, od katerih se seveda financira produkcija, za zdaj manj denarja kot doslej).

 

Ustvarjalci v dveh največjih in najpogosteje primerjanih televizijskih in medijskih hišah pri nas, RTV Slovenija in Pro plus, krize nikakor ne morejo prikriti. Zdi se, da bi lahko vsaj na nacionalki položaj izkoristili za racionalizacijo ali (če hočemo) čiščenje tistega, kar bi morali počistiti že kdaj prej, pa se tega nobena strokovna (in politična struktura) ni upala ali smela lotiti. Podobno kot so "pometali" letalski prevozniki in še vrsta drugih podjetij v ZDA po terorističnih napadih 2001., bi lahko (a ni nujno, da tudi bo) kriza, ki se je začela lani, prinesla varčevanje in slovo predragih ali premalo privlačnih vsebin.

 

Najbolj opazna žrtev prvega vala zategovanja pasu na TVS je najbrž serija Brat bratu, okrog katere se je oblak prahu dvignil že med nastajanjem. Na nacionalki so namreč obšli pravilo o izkoriščanju notranjih virov in (ali) javnem razpisu za snemanje serije, tako da so šli v koprodukcijo z zunanjim izvajalcem (Studio Moderna). Tega prijema sicer niso uporabili prvič, a očitno je pri Đurovi priredbi izvirne britanske serije Only fools and horses tokrat počilo. Serijo, ki naj bi po nekaterih neuradnih ocenah izven TVS (uradne številke zaradi že omenjene koprodukcije hiša ne razkriva) stala več kot dva milijona evrov, so vsaj začasno umaknili in nehali snemati. V slovo naj bi pomahali tudi Resnični resničnosti, Bleščici in najbrž še kateri oddaji, za druge, med drugim za Spet doma, so proračuni precej zmanjšani. Zaradi luknje, ki za zdaj še zija v hišnem proračunu, na TVS do nadaljnjega tudi ne poslujejo s celoletnimi proračuni, ampak z mesečnimi dvanajstinami. Kako bo šlo naprej, bo morda znano že na petkovi seji nadzornega sveta.

 

Za nekatere bolj presenetljiva kot ukinjanje Bratov na TVS je zamrznitev Velikega brata na Pop TV. Big brother je veljal v preteklosti za simbol Proplusove tržne moči in tudi popolne komercializacije programa, zdaj pa je postal žrtev racionalizacije, ki so jo zapovedali ameriški lastniki. Najbolj znanega resničnostnega šova, ki so ga potihem že napovedovali, seveda pa tudi pripravljali, ne bo. Del ekipe je ostal brez dela, Nataša Plementaš, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi Pro plusa, pa je te dni ena najbolj obleganih v hiši. Za Stop je na vprašanje, zakaj letos spomladi ne bo projekta Big brother 3, odgovorila takole.

 

"Letošnjo spomladansko shemo smo res nekoliko prilagodili in tako v nasprotju z lani produkcijsko izjemno zahtevnega in finančno dragega projekta za zdaj oziroma spomladi gledalcem žal ne bomo ponudili, bomo pa vseeno gledalcem ponudili zelo zanimiv in raznolik program ..." Neumestitev Big brotherja naj bi bila "izključno programska odločitev", je odgovor na vprašanje, ali držijo govorice, da je šov padel v vodo zaradi odpovedi enega najmočnejših oglaševalcev pri nas.